Sklanjanje imena »Oto«




  • Vprašanje:

    Kako je pravilno?

    Oto je ime bodočemu vnuku.

    Nekaj mu bomo podarili. Ali napišem Otu ali Ototu?


    Odgovor:

    Osebno ime Oto pregibamo brez podaljšave s t, torej: Oto Ota Otu Ota pri Otu z Otom. Svojilni pridevnik je Otov.

    To velja tudi za druga osebna imena, ki se končajo na -o, npr. Božo, Branko, Danilo, Darko, Drago, Franjo, Franko, Ivo, Janko, Lado, Lovro, Mario, Marko, Mirko, Miro, Niko, Rado, Rajko, Samo, Sašo, Silvo, Slavko, Srečko, Stanko, Vinko, Vito, Vlado, Vojko, Zdenko, Zdravko, Zlatko, Zmago, Zorko, Zvonko, Željko (seznam vključuje najpogostejša osebna imena na -o po Gigafidi).

    Pri občnoimenskih poimenovanjih to dilemo občutimo le pri domačih, pogosto čustveno motiviranih samostalnikih moškega spola (debelinko, bučko, bimbo, sinko), redkeje pri prevzetih (avto, evro, ego, kino, tango …).

    Podaljšava s t je namreč pojmovana kot neknjižna (gl. SP 2001, člen 785: Markota, sinkota), čeprav kdaj ravno v pogovornem jeziku rešuje pred dvoumjem, ki ga povzroči sovpad oblik v knjižnem jeziku: npr. pogovorna rodilniška oblika Nikota spada k imenovalniku imena moškega spola Niko, oblika Nika pa k imenovalniku Nik. V knjižnem jeziku je rodilnik imen NIk in Niko v obeh primerih Nika.

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (avgust 2014)