×

Tvorba pridevnika iz besedne zveze »križev pot«




  • Vprašanje:

    Zanima me, katera bi bila najustreznejša pridevniška tvorjenka iz besedne zveze križev pot: križepoten, križpoten (mislim sicer, da je to tvorjenka iz križpotja), križevpoten – ali tovrstne tvorbe sploh niso smiselne in je bolje uporabiti desni prilastek, npr. snov križevega pota?


    Odgovor:

    Iz besedne zveze križev pot tvorimo dva pridevnika: križpoten in križevpoten.

    Prvi (križpoten) se nanaša na križpotje in na križev pot, drugi (križevpoten) pa le na križev pot:

    1. križpoten (< križev pot)

    • Križevi poti so prišli šele v 18.stoletju v navado in so bile postaje prvotno izven cerkve, kakor v Lučah od leta 1733–1786 in v Nazarjah približno do leta 1738. Še leta 1835 so napravili v Mozirju na obzidju novega pokopališča križpotne postaje. (Savinjske novice, 1998)

    križpoten (< križpotje)

    • Dedek je izdeloval nove okvire za stare podobe na steklu in znal je izrezljati leseno roko ali pa novo glavo za polomljen kipec. Dan za dnem, tja do nedelje, je vse dopoldneve olepševal križpotno znamenje, s katerega so vetrovi, dež, sneg in sončna pripeka sprali barve. S prsti je varno držal čopič in ga previdno pomakal v lonček z barvami. Tako lepo je znal pordečiti obledeli šipkov cvet, da se ti je razveselilo srce. (Ciciban, 1999)

    2. Pridevnik križevpoten (< križev pot) v naših slovarskih priročnikih še ni bil evidentiran, a bo, saj ga srečujemo v različnih besedilih – tako v dnevnem časopisju kot v strokovnih revijah:

    • Podobe iz tega cikla je umetnica, notranje prežarjena z vživetjem v Kristusov pasijon, naslikala z veliko ljubeznijo in jih, skupaj s svojimi drugimi podobami Kristusa, zbrala tudi v knjigi Pot srca, ki je pravkar izšla pri celovški Mohorjevi družbi. Enako ljubezen do Kristusa pa izpričuje tudi njen globlji odnos do križevpotnih motivov. (Vzgoja: revija za učitelje, vzgojitelje in starše, 2008)
    • Nadaljuje se skozi del krajinskega parka Lahinja do izvira Lahinje, se skozi vasi Belčji Vrh, Hrast in Perudino vzpne na Žeželj in se ob križevpotnih kapelicah spet spusti navzdol do Goleka ter zavije v Vinico, kjer je pesnikova rojstna hiša. (Dolenjski list, 1998)

    Povsem svobodna odločitev pisca je, ali se odloči za pridevniško obliko, ki je morda malce bolj opazna in manj nevtralna, ali pa za zvezo z desnim prilastkom, tj. snov križevega pota.

    Helena Dobrovoljc (avgust 2014)