Beseda »mučéle«

Moderator

Vprašanje:

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš
na mučélah.
Svet je trd.
Hodiš skrušen
po mučélah,
s svetom sprt.
Streskaj misli.
Muke iz tebe
v prst potegne
Špicov vrt.

Špicov vrt je ruško pokopališče.

Odgovor:

Beseda mučéle v asociativni zvezi z múka ‘trpljenje’, múčiti, ki se pojavlja samo v pesniški zbirki Jerebika (1988) pesnice Alenke Glazer, najverjetneje izhaja (morda kot del avtoričine pesniške svobode) iz prav tako redke besede močéle ‘razmočena tla, močviren teren’.

Obrazložitev:

Alenka Glazer v omenjeni pesniški zbirki ob besedi mučéle uporablja tudi besedo močéle, prim. cikel Močéle s pesmimi Na močélah, Čeljust in Kamen ter pesmi Na mučélah, Vsi mrtvi, kjer beseda označuje močviren teren. Beseda močéle je večkrat zabeležena kot ledinsko ime na različnih koncih Slovenije. Za območje tedanje občine Ruše je Maks Pleteršnik kot ime travnika in gošče zabeležil Močele, na Močelah (PRZZI). Travnik in gošča sta se verjetno nahajala nekje v dolini, saj je del Pohorja nad Rušami tedaj spadal v občini Smolnik in Lobnica. Mačéle (ob njej leži še Mačévnjak, oboje po akanju iz Močéle, Močévnjak) se nahajajo v bližini mejnega prehoda Rateče (FLU-LED, LiAK), kjer označujejo »zelo razmočena, skoraj močvirna« tla (Ledinska KG). Ledinsko ime Močele je potrjeno tudi v Dolenjem Leskovcu pri Krškem (LiAK).

Besedo močéle ‘močviren teren’ je možno povezati z besedno družino močíti, močílo, močáva, móča, močál, móker, tudi močvírje itd. ter v njej videti slovanski koren *mok- in pripono *-el-. Tako v ziljskem rateškem govoru kot v južnopohorskem lobniškem govoru bi tedaj na podlagi naglasa v besedni družini močíti itd. (akcentska paradigma b) pričakovali naglas na drugem samoglasniku, in sicer na enoglasniškem ozkem dolgem ẹː. Drugače bi v Dolenjem Leskovcu pričakovali naglašeni dvoglasnik ie, ki pa je bil morda ob zapisu imena poknjižen.

Beseda mučéle ni potrjena v nobenem drugem viru razen v omenjeni pesniški zbirki. Glede na naglas v besedni družini múka, múčiti itn. (akcentska paradigma a) bi pričakovali naglas **múčelę (bližnji govor Lobnice ne pozna pomika tipa *bȁbica > *babȉca), če bi šlo za tvorjenko s tem korenom.

Bolj verjetno je torej, da je beseda mučéle sekundarno nastala iz močéle. Osnova za njen nastanek bi lahko bil nesistemski prehod prednaglasnega o > u v lokalnem narečju: za govor Lobnice je namreč potrjen primer prednaglasnega ukanja dumȏ̦ < *domȃ (SLA). Različica mučéle bi nato bila asociativno povezana z besedno družino múka, múčiti.

Viri:

FLU-LED = FLU-LED – Iniciativa za ohranitev hišnih in ledinskih imen – https://www.ledinskaimena.si.
Ledinska KG = Jožica Škofic in Klemen Klinar (2015). Ledinska imena v občini Kranjska Gora. Jesenice: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.
LiAK = Datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (stanje 2003). Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
PRZZI = Metka Furlan in Miha Sušnik, ur. (2021). Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. E-izdaja na naslovu https://przzi.zrc-sazu.si/.
SLA = Gradivo za Slovenski lingvistični atlas. Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.

Miha Sušnik (november 2022)