Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?

[Moderator]

Vprašanje:

Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci,
uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula".
Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.

Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.

Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.

Odgovor:

Kot je navedeno v Slovenskem etimološkem slovarju na portalu Fran, je beseda nula prevzeta iz latinščine. V sodobni slovenščini jo uporabljamo le v pogovornem jeziku, in sicer označujemo
(a) števko (cifro), ta ima v knjižnem jeziku sopomenko ničla,
(b) številko (ali abstraktno število) nič – nič je tudi prednostna knjižnojezikovna sopomenka. (Gl. SSKJ.)

Če bi – upoštevajoč Slovar slovenskega knjižnega jezika – slogan Ministrstva za zdravje in Slovenske policije želeli napisati v knjižnem jeziku, bi res zapisali: »Slovenija piha nič nič«, vendar nadomestitev nula nula z nič nič (oziroma natančneje: nič celih nič) ne bi z vidika knjižne norme nič spremenila. Tudi pihati knjižno namreč nima pomena, kot ga ima pogovorno, ko govorimo o opravljanju testa alkoholiziranosti, kar bi verjetno bil ustrezen strokovni izraz ... in ki ga pri opisovanju te akcije uporabljamo v knjižnem jeziku.

Glede upoštevanje knjižnojezikovne norme, ki je obvezujoča v večini javnih položajev, v šolah, na sodiščih, pri pisanju v vseh formalnih in manj formalnih okoliščinah, pa si pri oglaševanju snovalci pogosto izposojajo prvine iz drugih žanrov, saj želijo tako bolj učinkovito nagovoriti ciljno skupino. O tem si več lahko preberete v prispevku Monike Kalin Golob »Lačen si ful drugačen: v iskanju naslovnikovega jezika« (Obdobja 32). Prispevek je nastal ob podobnem oglaševalskem domisleku – »Lačen si ful drugačen«, ki je bilo v lektorskih krogih zavrnjeno s kritiko, v razpravi pa je pojasnjeno, da mora biti izbira jezikovnih sredstev odvisna od ciljne publike. Uspešnost tovrstnega opozarjanja je pogosto odvisna od tega, kako jezikovno opazno ali atraktivno je sporočilo.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (december 2022)