Pridevnik, izpeljan iz samostalnika »lubje«
-
Vprašanje:Kako bi oblikovali svojilni pridevnik, izpeljan iz besede lubje? Gre za poimenovanje živega organizma, ki uspeva na lubju.
Kako je z izrazom lubjeva? Je reč sploh možna? Podobna dilema nastane ob izrazih gorovje, ivje ipd.
Nujno pa je treba oblikovati svojilni pridevnik iz lubja, ne more se reči ki raste na lubju ...
Odgovor:Kot pravi imenoslovec Silvo Torkar, je v čebelarski terminološki zvezi lubna ušica pridevnik lubna izpeljan iz besede lub. In v dokaz, da se slovenščina izogiba ohranjanju zbirne pripone -je v pridevniških izpeljankah, navaja tvorjenke iz krajevnih imen, kjer gre za tvorjenke s priponama -n in -ski (oz. -ov-ski):
Brezje – prid. brezenski in brezovski in breški
Dobje– prid. dobenski in dobovski
Vrbje – prid. vrbenski
Hrastje – prid. hrastovski in hrastenski in hraški
Udje – prid. udenskiV Pleteršnikovem slovarju pa najdemo tudi pridevnik lubov.
Na portalu Fran najdete potrditev v že omenjenem Čebelarskem slovarju (lubna ušica), v drugih strokah pa govorijo tudi o lubnem ožigu (gozdarstvo), v vrtnarstvu pa se pojavljata tudi lubni dekor in lubni kompost oz. lubna šota, npr.
- Lubje je za državo odpadek, zanje pa koristna surovina, saj iz njega pridelujejo lubno šoto in lubni kompost. (časopisna novica – finance.si).
Uredništvo svetovalnice (januar 2023)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.