Sklanjanje in imenovalniške oblike imena »Kreont«

Moderator

Vprašanje:

Tema letošnjega maturitetnega eseja je Antigona.
Pri obravnavi dela pa se pojavlja zadrega glede imenovalniške oblike imena Kreon. Ta naj bi bila po Slovenskem pravopisu 2001 dovoljena le v imenovalniku, nas pa zanima, ali to pomeni, da končnega t potemtakem ni v ostalih sklonih oziroma kakšna je ustrezna paradigma. Najnovejše izdaje Antigone imajo vse sklone brez t.

Odgovor:

Pri pregibanju tujih imen v slovenščini je večinoma odločilna pisna in govorna imenovalniška oblika – po tej se ravnamo skozi celotno paradigmo. Če je celotno ime pojmovano kot osnova, potem v nadaljnjih sklonih imenom dodajamo končnice (Cervantes -a) in glede na končni glas osnovo tudi podaljšujemo (Alzheimer -ja).

Antična imena so bila zaradi tesne vpetosti klasičnih filologov v pripravo pravopisnih pravil že od prvih pravopisov dalje izjemna, saj se je pri teh imenih od vseh uporabnikov pričakovalo boljše poznavanje grških sklanjatvenih možnosti, zato se je še v povojnih pravopisih sklanjalo tako, da se je upoštevalo izvirno sklanjanje, npr.

grš. Κρέων (Kréōn), rod. Κρέοντος (Kréontos) ...

tudi slovensko (po odstranitvi končnic -os, -es, -us ... ostane oblika Kreont) torej:

Kreon, rod. Kreonta

Kasneje (s pravopisom iz leta 2001) je bilo sprejeto pravilo, ki velja še danes, da imenovalnik tvorimo iz RODILNIŠKE osnove, kar ohranjamo skozi celotno paradigmo:

prej Kreon, rod. Kreonta >> danes Kreont, rod. Kreonta, daj. Kreontu …
prej Ajas, rod. Ajanta >> danes Ajant, rod. Ajanta, daj. Ajantu …
prej Laertes, rod. Laerta >> danes Laert, rod. Laerta, daj. Laertu …
prej Anakreon, rod. Anakreonta >> danes Anakreont, rod. Anakreonta, daj. Anakreontu …

Pri nekaterih imenih je sklanjatvena možnost dvojnična:

prej Cicero, rod. Cicerona >> danes: 1. Ciceron, rod. Cicerona, daj. Ciceronu … 2. Cicero, rod. Cicera, daj. Ciceru …

In pri ženskih imenih

prej Artemis, rod. Artemide >> danes Artemida, rod. Artemide, daj. Artemidi …
prej Juno, rod. Junone >> danes Junona, rod. Junone, daj. Junoni …
prej Palas, rod. Palade >> danes Palada, rod. Palade, daj. Paladi …

Opisane imenovalniške oblike sledijo odločitvam pravopisa 2001 in priročnika Antična imena po slovensko (1997) avtorice Bronislave Aubelj. Pravopisno posplošenje oblike Kreont s t na vse sklone je dobra pridobitev, ki pa se v zadnjega četrt stoletja še ni mogla povsem uveljaviti.

Resda klasični filologi zlasti v strokovnih besedilih vztrajajo pri sklanjanju, ki sledi grščini (Cicero, rod. Cicerona; Kreon, rod. Kreonta), zato se v knjižnem jeziku pojavljata obe obliki imenovalnika, a večinoma je bila v splošni rabi sprejeta poenostavitev in uskladitev, da se imenovalniška osnova ohrani skozi celotno paradigmo, torej: Kreont, rod. Kreonta, daj. Kreontu …

Še komentar k maturi:
Pregled različnih srednješolskih učbenikov, beril in različnih izdaj Antigone kaže, da so v rabi različne oblike:

V maturitetnem branju pri Smoletovi Antigoni (Dominik Smole: Antigona, Mladinska knjiga, 2022) se pojavljajo oblike s Kreonovim, nad Kreonom, Kreona itd., poleg njih pa še druge manj ustrezne, zgodovinsko pogojene oblike: Teiresias, Polineikes, Polineika, Edip namesto Ojdip, Haimon.
V izdaji Sofokles: Antigona (prev. Kajetan Gantar, Mladinska knjiga, 2022) se pojavljajo imenovalniške oblike: Kreon, Hajmon, Tejrezias, Ojdip, Polinejka, ni pa v prevodu nikjer odvisnega sklona imena Kreon.
V delu Esej na maturi 2023 (Katarina Torkar Papež, Drago Meglič) so v komentarjih dosledno uporabljene oblike Kreon, Kreonta.

Ker je nemogoče zahtevati od maturantov, da bi bili pri tem doslednejši od piscev, ki jih berejo (zlasti ker je med njimi tudi izvirno slovensko delo z neustreznim sklanjanjem), od preteklih maturiritetnih komisij oziroma od (neodgovornih) založnikov – kljub pravopisnim načelom kakršnega koli zgodovinsko ali izobrazbeno pogojenega sklanjanja ni mogoče šteti kot napake. Ne moremo zahtevati od dijakov, da isto osebo pišejo in sklanjajo nujno drugače, ko govorijo o Sofoklejevi, in drugače, ko govorijo o Smoletovi Antigoni.

Helena Dobrovoljc, Kozma Ahačič, Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (februar 2023)