Vezljivost glagola »rezultirati«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

    Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.


    Odgovor:

    Glagol rezultirati se po podatkih Slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovarja Slovenskega pravopisa 2001 uporablja v dveh pomenih:

    1. 'izvirati, izhajati' rezultirati iz nečesa (rodilnik)

    2. 'kazati, izražati' rezultirati nekaj (tožilnik)

    Pravopisni slovar, ki ima tudi normativno oz. usmerjevalno ambicijo, kvalificira glagol rezultirati v obeh pomenih kot neobčevalen (v knjižnem jeziku), kar pomeni, da izraz v obdobju priprave slovarja ni bil rabljen v živem govoru, temveč večinoma v pisanem jeziku oz. na »papirju«.

    Zveza glagola rezultirati s predlogom v pa izraža posledico, zato ga, odvisno od konteksta, uporabljamo v pomenu 'povzroči, privede do' ipd.:

    • Ko se telo nasiči s strupi, to rezultira v bolezni ... (mestnik)
    • To je zdrava izmenjava idej, ki je morala rezultirati v dobrih idejah. (mestnik)
    • Ogromen organizacijski podvig in vložek energije ter dosledno argumentirani nastopi so rezultirali v zmanjšanju razlike med nasprotniki in zagovorniki uveljavitve novele zakona … (mestnik)
    • Menjalnik s kratkim hodom rezultira v dobri obvladljivosti (mestnik)

    Uporabljeni zgledi kažejo, da predmet ob glagolu rezultirati uporabljamo najraje v mestniku, kot pa je bilo rečeno že pri preostalih dveh pomenih istega glagola, je bolje uporabiti katero od domačih in zato tudi vezljivostno bolj obvladljivih zgoraj navedenih sopomenk: povzročiti, privesti do ...

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (september 2014)