Vezljivost glagola »rezultirati«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.


Odgovor:

Glagol rezultirati se po podatkih Slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovarja Slovenskega pravopisa 2001 uporablja v dveh pomenih:

1. 'izvirati, izhajati' rezultirati iz nečesa (rodilnik)

2. 'kazati, izražati' rezultirati nekaj (tožilnik)

Pravopisni slovar, ki ima tudi normativno oz. usmerjevalno ambicijo, kvalificira glagol rezultirati v obeh pomenih kot neobčevalen (v knjižnem jeziku), kar pomeni, da izraz v obdobju priprave slovarja ni bil rabljen v živem govoru, temveč večinoma v pisanem jeziku oz. na »papirju«.

Zveza glagola rezultirati s predlogom v pa izraža posledico, zato ga, odvisno od konteksta, uporabljamo v pomenu 'povzroči, privede do' ipd.:

• Ko se telo nasiči s strupi, to rezultira v bolezni ... (mestnik)
• To je zdrava izmenjava idej, ki je morala rezultirati v dobrih idejah. (mestnik)
• Ogromen organizacijski podvig in vložek energije ter dosledno argumentirani nastopi so rezultirali v zmanjšanju razlike med nasprotniki in zagovorniki uveljavitve novele zakona … (mestnik)
• Menjalnik s kratkim hodom rezultira v dobri obvladljivosti … (mestnik)

Uporabljeni zgledi kažejo, da predmet ob glagolu rezultirati uporabljamo najraje v mestniku, kot pa je bilo rečeno že pri preostalih dveh pomenih istega glagola, je bolje uporabiti katero od domačih in zato tudi vezljivostno bolj obvladljivih zgoraj navedenih sopomenk: povzročiti, privesti do ...

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (september 2014)