Spodnje Bohinjske gore

Moderator

Vprašanje:

Urejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:

Spodnje Bohinjske gore;
spodnje bohinjske gore.

Kateri je pravilen?

Odgovor:

Za razumevanje (ne)ustreznosti zapisov, ki jih navajate, je treba poznati nekaj več okoliščin. V preteklosti je bilo za območje med Bogatinskim sedlom in Soriško planino uporabljeno ime Spodnje Bohinjske gore, danes pa se za to območje uporablja ime Bohinjsko-Tolminsko gorovje.

Sprememba imena (in tudi začetnice neprve sestavine imena) je predstavljena v Planinskem vestniku (marec 2018). V članku Andreja Stritarja je naveden opis problematike Andraža Poljanca, ki je Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen predlagal ime Bohinjsko-Tolminsko gorovje z utemeljitvijo:

Južni bohinjski greben je omejen z Bohinjskim sedlom (1277 m) pri Soriški planini na vzhodu in Bogatinskim sedlom (1804 m) oziroma prevalom Prehodci (1639 m) na zahodu. Na planinskih zemljevidih (PZS, Sidarta) pa tudi npr. v besedilu Krajevnega leksikona Slovenije
(Roman Savnik, DZS, Ljubljana, 1968; opis kraja Tolmin) in novejšega Krajevnega leksikona Slovenije (Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik, DZS, Ljubljana, 1995; opis kraja Ukanc) je navedeno ime Spodnje Bohinjske gore. Nekateri ga upravičujejo z dejstvom, da na zemljevidu leži »spodaj«, bolj verjetna pa je razlaga, da je greben prevzel ime Spodnje Bohinjske doline med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom. Pri Spodnjih Bohinjskih gorah je vsaj nekoliko vprašljiva tudi velika začetnica pridevnika Bohinjske, tako da marsikje najdemo tudi zapis Spodnje bohinjske gore. […] V zadnjem času želijo nekateri uveljaviti ime Peči, ki ga sicer uporabljajo Graparji iz Baške grape, vendar domačini tako poimenujejo le del grebena med območjem nad planino Razor in Črno prstjo, ki je tudi na južni strani precej skalnat. […] Zaradi številnih imen in neusklajenosti pri njihovi uporabi bi bila zelo primerna rešitev, če bi po zgledu Kamniško-Savinjskih Alp uvedli uradno ime Bohinjsko-Tolminske gore. […] Ni namreč dvoma, da ta 30-kilometrski greben razmejuje Bohinj od Tolminskega. […] Ime Spodnje Bohinjske gore pa Tolminskega sploh ne vključuje.

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS je konec leta 2017 sprejela sklep, v katerem je potrdila imeni Bohinjsko-Tolminski greben (ime grebena) in Bohinjsko-Tolminsko gorovje (ime širšega območja grebena). Preimenovanje (Spodnje Bohinjske gore v Bohinjsko-Tolminske gore) pa je naletelo tudi na odpor in vztrajanje pri imenu Spodnje Bohinjske gore. Nekatere odzive si lahko preberete v Bohinjskih novicah:

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je v članku »Strokovna pojasnila glede poimenovanja gorovja med Gorenjsko in Primorsko« utemeljila svojo odločitev:

Na podlagi navedenih dejstev [vsa so navedena v članku] se sklepa, da je ime Spodnje B/bohinjske gore ponesrečena umetna tvorjenka. Dodatna dejstva, ki to potrjujejo, so raba pridevniškega določila spodnji/zgornji, ki se v gorenjskem govoru uporabljajo glede na rečni tok (zgornji položaj je tisti, ki je bliže izviru, spodnji pa je tisti, ki je dlje od izvira) ali potek doline (spodnji je na vstopu v dolino, zgornji pa na drugem koncu doline). Drugo načelo uporabe teh pridevnikov je v smislu vertikalne projekcije. V navedenem primeru pa se spodnji uporablja v smislu južno, kar je v nasprotju s prakso, oblikovano skozi stoletja v slovenskih krajevnih govorih.
[P]redlog Bohinjsko-Tolminsko gorovje/greben [je] ustreznejši kot ime Peči, saj se v semantičnem smislu navezuje na obe pokrajini, ki ju ločuje. Zato je [Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] sprejela to ime kot novo standardizirano imensko različico. (Bohinjske novice, maj 2021)

Zapis Spodnje B/bohinjske gore torej kaže na staro ime, ki ga danes nadomešča ime Bohinjsko-Tolminsko gorovje. V imenu Spodnje B/bohinjske gore je vprašljiva velika začetnica druge sestavine imena (B/bohinjski), saj bi raba velike začetnice pomenila, da obstaja tudi samostojno ime Bohinjske gore, ob tem morda še Zgornje Bohinjske gore (podobno npr. Alpe > Julijske Alpe > Zahodne Julijske Alpe, Vzhodne Julijske Alpe), a imeni Bohinjske gore in Zgornje Bohinjske gore ne obstajata.

Zapis spodnje bohinjske gore kaže na opisno poimenovanje, ki označuje gore pri Bohinju ali v njegovi okolici. S pravopisnega vidika (raba male in velike začetnice) je zveza sicer pravilna, vendar pa je v zvezi neustrezna ali pa vsaj nenavadna in zato nepriporočena raba pridevnika spodnji. Pridevnik spodnje v zvezi ne opisuje gora, ki bi bile glede na položaj spodaj, ampak opisuje njihovo lego, ki je na južnem delu, torej je v opisnem smislu pomensko in pravopisno najustreznejša zveza južne bohinjske gore (gore, ki so na južnem delu Bohinja).

Manca Černivec (februar 2023)