Stavčni členi

Moderator

Vprašanje:

Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:

Kar naenkrat bo pred nami konec junija!

Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?

Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:

Pri raziskovalni nalogi sodelujemo mi trije.

V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?

Odgovor:

Stavčnočlenska analiza povedi, po kateri sprašujete, bi bila sledeča:

Kar naenkrat _{okoliščine dejanja: prislovno določilo časa/načina (kdaj/kako)} bo _{polnopomenski glagol biti} pred nami _{okoliščine dejanja: prislovno določilo kraja (kje v času >)/časa (prostorsko v času)} konec junija. _osebek

Glagol biti je tu polnopomenski, saj izraža obstoj (tu osebka 'konec junija') v določenem času. Okoliščine dejanja pred nami lahko razumemo kot nekakšno krajevnost v času (če se odločimo za polno opredelitev 'prislovno določilo časa', potem so prve okoliščine kar naenkrat načinovne).

Da 'pred nami' ni del glagola, vidimo tudi po tem, da ga lahko (kot sploh večino okoliščin dejanja) izpustimo in poved skrčimo: Kar naenkrat bo konec junija; konec junija bo (že).

Druga poved:
Pri raziskovalni nalogi _{okoliščine dejanja: prislovno določilo kraja (kje) s sicer močno povezavo z dejanjem} sodelujemo _povedek mi trije. _osebek

Tu se da poved zopet skrčiti: Mi trije sodelujemo. Pri tem res zelo verjetno sledi vprašanje 'Pri čem pa?' (zato govorimo o bolj ali manj obvezni družljivosti okoliščin dejanja z dejanjem).

Vendar pa je poved brez okoliščin jezikovno še vedno ustrezna -- drugače kot denimo: ?Mi se zavzemamo, kjer dopolnilo dejanja v obliki predložnega predmeta (za kaj) mora biti obvezno prisotno in gre torej za glagolsko vezljivost.

Naj poudarimo, da je preizkus z možnostjo izpusta, ki smo jo navedli, le izhodišče: meja med glagolsko vezljivostjo (predmet dejanja) in družljivostjo ni neprehodna in vedno povsem jasna. Več o tem si lahko preberete v članku Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo Andreje Žele v reviji Jezikoslovni zapiski (2015).

Domen Krvina (februar 2023)