×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno deležnik
    oblikoslovjepisne dvojnicedeležnik
    1 Objave 1 Posters 487 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces.
      Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam.
      Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.

      Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren.
      Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.

      Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni? 
      Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?

      zorênje -a s (é)
      glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja

      barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]
      1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus
      1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
      2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

      ETIMOLOGIJA: ↑barrique
      Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
      barrique glej barík


      Odgovor:

      V vašem primeru gre za tvorjenke iz dveh glagolov iz istega korena *z'r- (prim. še zrel), ki pa na dogajanje doseganja (primerne) zrelosti gledata z dveh zornih kotov:

      1. Bolj znan in v rabi pogost glagol zoreti (in dozorevati z dovršnikom dozoreti) opisuje proces pridobivanja ustrezne stopnje zrelosti brez izpostavljanja, da ta proces kdo/kaj povzroča: sadje/vino ipd. je zorelo/zori. Glagolnik je tu zorenje, izdeležniški pridevnik stanja iz dovršnika (po koncu procesa zorenja) pa dozorel (zlasti npr. dozorelo sadje).

      2. Manj znan in tudi v rabi manj pogost glagol zoriti je t. i. kavzativ (z značilnim tematskim vokalom -i-), ki opisuje povzročanje zorenja: kdo se aktivno trudi, prizadeva, da bi kaj (do)zorelo. Tematski vokal -i- tu pri tvorbi glagolnika in izdeležniškega pridevnika stanja (po koncu dejanja), ko pride pred drug samoglasnik, povzroča jotacijo, saj se spremeni v -j-: zor-i-ti > zor-j-en (zor-j-en-je). Zlasti izdeležniški pridevnik stanja zorjen je v rabi pogostejši kot sam glagol zoriti.

      Vino, grozdje; sir ipd. samo po sebi zori, lahko pa k temu (zlasti pri vinu, siru) še dodatno prispevamo tako, da ga zorimo, pri čemer nastane zorjeno vino, zorjen sir. Izdeležniški pridevnik zorjen je torej tvorjen z glagola zoriti, ne zoreti.

      Če povzamemo: pri procesu, po katerem sprašujete, je z vidika samega procesa v jezikovni rabi dobro izpričano zorenje (iz glagola zoreti), z vidika tistega, ki si za tak proces prizadeva, pa v rabi mnogo redkejše zorjenje (iz kavzativnega glagola zoriti, pri katerem se sedanjiške oblike prekrivajo z zoreti, zaradi česar se v rabi oba glagola pogosto mešata). Rezultat dejanja je z vidika samega procesa dozorel (zlasti sadje ipd.), z vidika povzročanja dejanja pa zorjen (ne *zoren, saj pri tvorbi prihaja do jotacije), ki je v rabi pogostejši kot sam glagol zoriti.

      Domen Krvina (februar 2023)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si