Oklepaj pri označevanju enačb




  • Vprašanje:

    Nikjer nisem zasledil pravila o tem, kako se je treba v besedilih, ki vsebujejo enačbe (enačbe so ob desnem robu strani označene s številko v oklepaju), znotraj besedila sklicevati nanje – ali lahko oznake za enačbe pri sklicevanju nanje pišemo brez oklepaja ali je raba oklepaja obvezna? Npr.: V tem primeru uporabimo enačbo 5.4/…uporabimo enačbo (5.4). Zapis brez oklepaja (znotraj besedila) se mi – glede na pravopisna pravila, po katerih oklepaj loči ponazoritve oziroma dopolnitve pred tem povedanega – zdi ustreznejši oziroma se mi zdi ustrezen le ob zapisu posamične enačbe, torej ob desnem robu, kjer je z njim ločena oznaka zanjo.

    Če je določena enačba v besedilu najprej poimenovana z besedno zvezo in je potem ob njej v oklepaju zapisano še, za katero enačbo gre (npr. II. Newtonov zakon (enačba (5.4)), lahko pride tudi do kopičenja oklepajev, kar je nekoliko »moteče«. Zanima me torej, ali je pri tovrstnem sklicevanju možen zapis brez oklepaja ali ne.


    Odgovor:

    Pravopisna pravila res opisujejo tudi okoliščine in položaje rabe oklepaja, a to ne pomeni, da drugih izraznih možnosti nimate. Če upoštevate dikcijo v Slovenskem pravopisu 2001 (člen 440), ki jo omenjate, je zapis brez oklepaja bolj upravičen. Vaše besedilo se namreč glasi:

    • V tem primeru uporabimo enačbo 5.4 …

    Težko bi rekli, da je oznaka 5.4 ponazoritev povedanega, ampak je bolj ustrezno reči, da je 5.4 oznaka neke enačbe, ki služi lažji vključitvi v besedilo, zato oklepaj ni potreben oziroma je celo odvečen. Oklepaj bi bil upravičen v naslednjem zgledu:

    • V tem primeru uporabimo prvo Maxwellovo enačbo (5.4) …

    Uporabniku, ki je z uporabo besedne zveze prva Maxwellova enačba seznanjen s tem, o kateri enačbi govorite, je označba 5.4 res zgolj v ponazorilo, kje jo je mogoče najti.

    Helena Dobrovoljc (september 2014)


Prijavite se za odgovor