Raba vejice pred veznikom »in« oz. zvezo »in ne«




  • Vprašanje:

    Zanima me ustreznost raba vejice pred veznikom in v naslednjih primerih:

    1. … temelji na predpostavki, da so velike strukture nestabilne in zato razpadejo na manjše.

    2. Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo in dobimo rešitev za porazdelitev gostote. Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B in tako dobimo naslednjo odvisnost …

    (Sklepam, da se v danih dveh primerih in navezuje na vrinjeni odvisni stavek, saj je dejanje, ki ga uvaja ta veznik, posledica dejanja, ki ga uvaja prilastkov odvisnik.)

    3. Tlak je odvisen od hitrosti, in ne od pospeška.

    (Predvidevam, da gre v tem primeru za izražanje protivnega razmerja.)


    Odgovor:

    Zgledi, ki jih navajate v prvem delu vprašanja, niso vsi iste vrste. Pri prvem zgledu vejice nedvomno ni, saj gre za kopičenje dveh istovrstnih odvisnikov, ki sta medsebojno povezana z veznikom in. Res pa je drugi veznik da iz stilnih razlogov izpuščen, zato ste najbrž podvomili v ustreznost nerabe vejice. Če bi ga zapisali, dvomov ne bi bilo več:

    • … temelji na predpostavki, da so velike strukture nestabilne in da zato razpadejo na manjše.

    V drugem in tretjem zgledu pa je raba vejice odvisna od vsebine celotne povedi. Če se del povedi, ki sledi vezniku in, nanaša na vse, kar je ubesedeno pred njim, vejico zapišemo; če se nanaša le na vsebino odvisnega dela predhodne povedi (kot sugerirate sami), pa vejice ni:

    • Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo, in (tako) dobimo rešitev za porazdelitev gostote --> rešitev dobimo s tem, da enačbo pretvorimo v odvisnost A, nakar to še integriramo
    • Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo in (tako) dobimo rešitev za porazdelitev gostote --> rešitev dobimo z integriranjem odvisnosti A
    • Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B, in tako dobimo naslednjo odvisnost --> naslednjo odvisnost dobimo tako, da izrazimo gostoto, ki jo nato upoštevamo v enačbi B
    • Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B in tako dobimo naslednjo odvisnost --> naslednjo odvisnost dobimo z upoštevanjem gostote v enačbi B

    Tudi v drugem delu vprašanja, kjer vas zanima stava vejice pred zvezo veznika in__ne, odgovor ni enoznačen. Slovenski pravopis v čl. 307 (v podpoglavju Stavčni enakovredni deli) navaja zgled za protivno vlogo veznika in, kjer to vlogo nakazuje ravno uporabljena vejica (in možnost nadomestitve z drugim protivnim veznikom): Mimo mene si šel, in (= vendar) se nisi oglasil. Podobno vlogo lahko opravlja tudi zveza in ne, kadar je vsebinsko razmerje med deloma povedi protivno. Ali je tako tudi v vašem primeru (ali torej želite negirati neko predhodno védenje, tezo, prepričanje ipd.), brez sobesedila ne vem, saj bi lahko šlo tudi za vezalnost (torej v drugem delu povedi le dodajate informacijo). Med eno in drugo možnostjo se lahko odločite tudi na podlagi tega, ali izpustitev veznika in spremeni želeni pomen (torej vezalnost v protivnost) ali ga le še okrepi:

    • Tlak je odvisen od hitrosti, ne od pospeška (negacija predhodnega védenja, prepričanja ipd.) = Tlak je odvisen od hitrosti, in ne od pospeška – protivnost
    • Tlak je odvisen od hitrosti in ne hkrati tudi od pospeška (zgolj dodana informacija) = Tlak je odvisen od hitrosti in ne od pospeška – vezalnost

    Tina Lengar Verovnik (september 2014)