Izvor priimka »Fijavž«




  • Vprašanje:

    Zanima me izvor priimka Fijavž.


    Odgovor:

    Priimek Fijavž (437 oseb, od tega 344 v savinjski stat. regiji) ima žarišče na območju nekdanjega zemljiškega gospostva Vitanje. Andrej Hozjan je v ČZN (Časopis za narodopisje in zgodovino) 1992, 2. zvezek, objavil članek Starejši priimki v vitanjski okolici, v katerem navaja zapis priimka Fijavž v popisu iz leta 1580 (Fiausch) in v terezijanskem katastru iz leta 1754 (Fiaush).

    Mihael Napotnik, ki je v celovškem Kresu leta 1886 objavil v več nadaljevanjih Imenopis konjiške nadfare, je v št. 4 na str. 295 navedel priimek Fijavž med tistimi, za katere mu manjka vsako zanesljivo pojasnilo. Žal ne navaja originalnega zapisa iz 17. stol.

    Priimek je najverjetneje nastal iz vzdevka. V izglasju -avž je verjetno treba videti slabšalno obrazilo -avs oz. -avš, tako kot v besedah brdavs, grdavs (tudi grdavš in grdavž), godrnjavs, robavs. Vzglasni F- bi bilo mogoče pojasniti iz prvotnega V-, tako bi dobili *Vijavš iz (vzhodno)štajerskega glagola vijati 'viti' (Plet.: Murko, Cigale, Caf), vendar prim. v Plet. tudi vijanje das Heulen (Habd.-Mik.) 'zavijanje, tuljenje'. Vijavš bi bil lahko vzdevek za človeka, ki tuli, zavija. Plet. navaja še besedi vijača in vijalnik (po Cafu) v pomenu štritof 3 'tuljava, motek'. Manj verjetno je, da je vzglasni F- nastal iz prvotnega P-, s čimer bi dobili domnevno prvotno obliko *Pijavs oz. *Pijavš (prim. tudi krajevno ime Pijavško). *Pijavš bi bil v tem primeru lahko vzdevek za človeka, ki je rad (preveč) pil.

    Silvo Torkar (september 2014)