Jezikovne izbire: »Jud« ali »Žid«?

[Moderator]

Vprašanje:

Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.

Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.

Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.

Odgovor:

V zadnjega četrt stoletja je v slovenskem knjižnem jeziku po obdobju tudi polemičnih razprav prišlo do uradne prevlade besed Jud, jud ipd. v primerjavi z Žid, žid ipd. Tako je zdaj zapisano tudi v jezikovnih priročnikih, kar spet utrjuje širšo sprejetost in rabo besed Jud, jud ipd. V Svetem pismu in besedilih, ki temeljijo na njem, je samo tako. Vendar pa z Žid, žid ipd. ni nič narobe, sploh v ustaljenih zvezah, kakršni sta imeni Židovska ulica v Ljubljani in Piranu ali Židovski stolp v Mariboru. (Odločanje med obema oblikama je (25. 4. 2023) vzorno opisano v geslu »Jud ali Žid« na strani slovenske Wikipedije, proste enciklopedije.)

Zapis
Pri začetnicah se dobro ločita pomena na eni strani z veliko pisanih besed Jud ali Žid, kar je ‘pripadnik judovskega/židovskega naroda’ (tako kot Slovenec, Nemec ipd.), in na drugi strani z malo pisanih jud ali žid, kar je ‘pripadnik judovske/židovske vere’ (tako kot katoličan, musliman, evangeličan):

• Vanjo so se po duhovni mir zatekali katoličani, pravoslavci, evangeličani, judje in muslimani.
  toda
• S prenehanjem angleškega mandata nad Palestino so Judje 14. maja 1948 razglasili državo Izrael.

V angleščini je vse to pisano z veliko, v slovenščini pa se loči in moramo biti sploh pri prevajanju še posebej pazljivi.

Sklanjanje
V imenovalniku množine samostalnikov moškega spola Jud in Žid ter jud in žid ostajata končnici -i in -je enakovredni dvojnici vsaj že zadnjih petdeset let.
O imenovalniku množine pri obeh imenih pravi Gigafida 2.0, da je kljub slovnični enakovrednosti oblika židje/Židje pogosteje rabljena kot židi/Židi, in sicer v razmerju 2 : 1; enako velja za par judje/Judje in judi/Judi.

Čustvena zaznamovanost
Ko so imeli pripadniki »popolnih« narodov ali ljudstev, negovalci »prave« barve kože in nosilci kakršnih koli domnevno večvrednih lastnosti dovolj pritrjujočih poslušalcev in bralcev, so se v jeziku lahko brez zavor gojili in široko uporabljali slabšalni in žaljivi izrazi, s katerimi so govoreči in pišoči izključevali družbene skupine v okolici. Danes nikakor ne smemo več vzdrževati zablod in surovosti naših jezikovnih prednikov; poskušamo jih zaznavati in odpravljati.

Ob konkretnih slabšalnih pomenih jud in žid (slovarji jih morajo zajemati in jih ustrezno označevati – izpuščanje nikakor ne pride v poštev) pa je treba omeniti, da so izrazi v prvi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika označeni načeloma tako, kot je izhajalo iz gradiva, ki je odsevalo razmere v družbi in jeziku prve in druge tretjine 20. stoletja. Ob tem pa moramo obžalovati odsotnost gradivske raziskave izrazov za drugo izdajo tega slovarja leta 2014, saj smo tako prisiljeni interpretirati izraze jud in žid enako, kot so jih pisci v obdobju pred letom 1970. Izraza žid in jud v pomenu ‘stiskač, oderuh’ sta v sodobni knjižni in pogovorni rabi nedvomno slabšalna, ne pa neoznačena ali ekspresivna, kot izhaja iz druge izdaje SSKJ.

Za vašo izdajo Dnevnika Ane Frank to sicer nima neposrednega pomena, se pa mora avtor besedila zavedati, da je treba slabšalnost izraza povezati tudi z literarno osebo, ki izraz uporablja.

Če sklenemo: danes prevladujoče nevtralno izražanje je torej Jud, Judinja in judovski, judovstvo ipd.

Prikaz v slovarjih
Pri uslovarjanju se ravnamo po načelu, da v slovarju usmerjamo k nevtralnim izrazom vedno, kadar je ugotovljeno, da je del narodne, verske ali kake druge skupnosti ob enem od obstoječih izrazov prepričan, da so zanj in skupnost žaljivi ali da vzbujajo negativno predstavo.
To smo želeli prikazati tudi v nastajajočem pravopisnem slovarju, v katerem je razlika med zapisom z malo in veliko začetnico ponazorjena ePravopisu, hkrati pa je pri vseh dvojnicah imen, ki jih pripadniki teh narodov zavračajo, uveljavljeno usmerjanje k tisti varianti, ki jo pripadniki sprejemajo, in sicer to velja za pare:

• Eskim --> Inuit
• Laponec --> Samijec
• Samojed --> Nenec
• Žid --> Jud

Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (maj 2023)