Slovenska ali madžarska imena mest na Madžarskem?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me katera poimenovanja naslednjih madžarskih mest so ustreznejša. Veszprém ali Belomost; Székesfehérvár ali Stolni Belgrad; Kaposvár ali Rupertgrad ter Zalaegerszeg ali Jageršek.

Odgovor:

Glede na tip in vrsto besedila je treba pri zemljepisnih lastnih imenih razlikovati med formalnimi in manj formalnimi poimenovanji.

Splošna usmeritev za rabo krajevnih imen, ki so povzeta tudi v (Pravopisu 8.0, člen 30), pravi, da jih v slovenskih besedilih uporabljamo v pisno nepodomačeni obliki, razen kadar zanje že obstajajo uradno sprejete slovenske ustreznice ali eksonimi. Za dvojezična območja navaja člen 36 tole pravilo:

Slovenska zemljepisna imena na dvo‑ ali večjezičnih področjih zunaj meja Republike Slovenije uporabljamo v slovenskih besedilih samostojno: Beljak, Celovec, Čeber, Čedad, Gornji Senik, Kotmara vas, Oglej, Sovodenj, Tablja, Žabnice.

Na portalu Fran je od začetka leta 2023 objavljen prvi snop prenovljenih preglednic za prevzemanje iz tujih jezikov, med njimi tudi za madžarščino. Člen 21 navaja takole:

Za tista območja, na katerih živi slovenska narodnostna manjšina, uporabljamo obstoječa slovenska imena: Monošter (za madž. Szentgotthárd), Andovci (za madž. Orfalu), Dolnji Senik (za madž. Alsószölnök), Gornji Senik (za madž. Felsőszölnök), Janezov Breg (za madž. Jánoshegy), Sakalovci (za madž. Szakonyfalu), Števanovci (za madž. Apátistvánfalva), Verica‑Ritkarovci (za madž. Kétvölgy), Slovenska Ves (za madž. Rábatótfalu), Otkovci (za madž. Újbalázsfalv), Tromejniki (za madž. Hármashatár), Gjur (tudi Jura) (za madž. Győr).

Glede na jezikovne vire torej tuja krajevna imena, ki ležijo na območjih, ki niso uradno dvo- ali večjezična, uporabljamo v izvirni (torej tujejezični), nepodomačeni obliki.

Imena, ki jih navajate, imajo tudi ljudske oz. lokalne slovenske različice, ki pa niso uradne, standardizirane oblike teh imen. V slovenskih besedilih jih v določenih primerih lahko uporabljamo (npr. ob uradnih imenih). Tako se slovenska imena pojavljajo npr. v starejših besedilih (npr. Stolni Belgrad), v besedilih o aktualnem dogajanju, kjer je slovensko ime navedeno kot zanimivost (npr. Belomost, ki je trenutno evropska prestolnica kulture), največ pa je omemb imena Jageršek, verjetno zato, ker je s tem mestom del slovenskega prostora prometno, gospodarsko itd. bolj povezan (ponekod se pojavlja tudi brez izvirnika). Ta poimenovanja imajo za pripadnike slovenske jezikovne skupnosti zlasti simbolno vlogo.

Za formalno rabo so ustreznejše nepodomačene oblike, torej Veszprém, Székesfehérvár, Kaposvár in Zalaegerszeg. Glavni razlog za to je zlasti identifikacijski; uradna in najbolj razširjena imena zagotavljajo jasnost in nedvoumnost rabe v besedilih.

Urška Vranjek Ošlak, Tina Lengar Verovnik (maj 2023)