Naglasno mesto samostalnika »ploščina«

[Moderator]

Vprašanje:

Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.

Odgovor:

Pravopisna rešitev
Na vprašanje, zakaj pravopisci niso ohranili očitno ugotovljene dvojnične norme iz SSKJ, ni mogoče odgovoriti, ker nimamo dokumentacije, iz katere bi razbrali razloge za spremembo. Za uporabnike je morda nenavadno zlasti dejstvo, da je bila tista izgovorna možnost – [ploščína], ki je bila v obeh izdajah SSKJ evidentirana kot neprednostna, v pravopisnem slovarju prikazana kot edina.

Če pa skušamo odločitev sestavljavcev Slovenskega pravopisa 2001 utemeljiti, lahko ugotovimo:

1. da pravopisna rešitev sledi nekoliko bolj oddaljeni tradiciji, saj za naglas na drugem zlogu oziroma na priponskem obrazilu ..ína govorijo starejši viri (Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika iz let 1894/95 ima le ploščíno) in predhodni pravopis iz leta 1962 (ploščína);
2. da je priponsko obrazilo ína v pomenu ‘količina’ večinoma naglašena, kar pravopisci tudi opisujejo v slovarskem sestavku ..ína:

SP 2001
..ína ž. prip. obr. (í)

1. 'lastnost' globína, jačína, višína
2. 'popredmetena lastnost' desetína, kislína, toplína
3. 'dajatev, prejemek' bilančnína, dnína, lovnína, mesečnína, mostnína, odkupnína
4. 'snov' bisernína, celičnína, hodnína, hrastovína, jagnječevína, jalovína, koruzovína, lipovína
5. 'količina' desetína, dvojína, količína, stotína, večína
6. 'skupno ime' bakrenína, gabrína, mladína

Kaj pa sodobna knjižna raba?
Ker se pri presoji, ali sta v sodobnem knjižnem jeziku uresničeni obe možnosti, ne moremo zanašati le na svoj občutek, smo izvedli anketno raziskavo, na katero se je odzvalo 68 govorcev slovenščine.
Rezultat: [plôščina] – 48 odgovorov in [ploščína] – 20 odgovorov.
Razmerje pa 12 : 5.

Ugotovili smo, da je pri teh zlasti v osrednjeslovenskem prostoru (Ljubljana, Naklo, Duplje, Moravče, Kamnik, Vodice) in krajih, kot so Pivka, Novo mesto, Škofja Loka, Krško, Grosuplje, prisotna le oblika [plôščina], medtem ko se pri govorcih iz neosrednjih predelov – na Primorskem, v Zasavju, vzhodni Sloveniji (Maribor, Celje, Murska Sobota, Koper, Nova Gorica, Velenje, Vransko, Kotlje, Slovenj Gradec, Cerkno, Baška grapa) – uveljavlja naglas na drugem zlogu [ploščína].

Priporočilo
Dvojna naglasna možnost – ploščina [plôščina] in [ploščína] – v SSKJ torej sledi dejanski rabi in bi jo bilo treba še naprej uveljavljati kot knjižnojezikovno dopustno tudi v pravopisu ter drugih priročnikih knjižnega jezika.

Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri anketi kot anketiranci in posredniki.

Helena Dobrovoljc (maj 2023)