×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Novi pomeni: »tako nekdo«, »tako Anže«, »tako vlada« ...

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno pomenska razlaga
    pomenoslovjepravopisknjižni jezikpomenska razlagaprislovtako
    1 Objave 1 Posters 362 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      V sredstvih množičnega obveščanja sem večkrat zasledil uporabo zveze »... tako Anže ... «.
      Primer iz nedavnih novic:
      Ko se je v nadaljevanju zgodila zasedba otoka, je, tako Anže, zveza Nato rekla, da je dovolj.

      Zanima me, v katerih primerih se uporablja takšna zveza? Ali je to novost v slovenskem pravopisu?


      Odgovor:

      Najprej beseda o pravopisu:
      Pravopisna pravila so deloma dogovorni deloma iz slovničnih pravil izhajajoč sistem za:
      – rabo pisnih znamenj,
      – rabo ločil,
      – pisanje velike in male začetnice,
      – pisanje skupaj ali narazen,
      – prevzemanje in način prilagajanja tujih prvin.
      Od posodobljenosti aktualne slovenske slovnice je odvisno, v kolikšni meri pravopisna pravila zgolj sledijo tej in se nanjo sklicujejo, v kolikšni meri pa pravopis uporabnikom prinaša tudi kratke slovnične opise, s katerimi so pravila argumentirana in ki jih uporabnik potrebuje, da pravopisna pravila lažje razume.
      Trenutno je za slovenščino tako, da Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU ob pravilih Pravopis 8.0 posodablja tudi slovnična poglavja (Slovnični oris za pravopis).

      Vaše vprašanje pa se nanaša na rabo in pomen besede tako. Glede tega v slovenščini ni »pravil«, zato govorimo o ustreznosti ali primernosti rabe besede v sobesedilu. Merodajen in referenčen za to vprašanje je slovar besed, ki jih uporabljamo v knjižnem jeziku, v katerem jezikoslovci leksikografi kontinuirano evidentirajo ne le pomene novih besed, temveč tudi pomenske spremembe (širjenje, krčenje pomena) obstoječih.

      Če si ogledate v SSKJ (Slovarju slovenskega knjižnega jezika) slovarski sestavek prislova tako, je ta med najbolj podrobno opisanimi. Res pa je, da pomena, ki ga navajate v vprašanju, v katerem je prislov tako uporabljen kot uvajalno sredstvo pri sklicevanju na vir povedanega v predhodnem besedilu zlasti v novinarskih poročevalskih besedilih med že navedenimi ne zasledimo. Torej vam lahko pritrdimo, da gre za novost v slovenskem knjižnem jeziku.

      Pregled rabe po besedilnem korpusu Gigafida 2.0, ki ga leksikografi uporabljajo kot gradivski vir, izkazuje dovolj pogosto kontinuirano in ustaljeno rabo v knjižnem jeziku, da bi ugotovljeni pomen v naslednjih izdajah tega slovarja lahko vključili v slovarsko zbirko, npr.:

      • Pri enem največjih nacionalnih projektov po osamosvojitvi, tako vlada, je sodelovalo 2775 javnih uslužbencev. (2008)
      • Vladi je uspelo, tako premier, ohraniti proračunski primanjkljaj pod odstotkom družbenega proizvoda. (1999)
      • Problem je v tem, tako predsednik Janez Drnovšek, da plače prehitro naraščajo in da je to treba nekoliko zajeziti. (2001)

      V tem primeru je tako rabljen vedno v stavku (glagol, ki ga pričakujemo, npr. navaja, trdi, pravi ..., je izpuščen), ki je vrinjen v daljšo poved, zato je zgradba tako + vir vedno med vejicama. To pa je pravopisna informacija.

      Helena Dobrovoljc (junij 2023)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si