Ločila pri izpuščenem delu citata

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kam postavimo končno ločilo pri izpuščenem delu citata.

Najlepša hvala za odgovor.

Izpuščeni sta tretja in četrta poved.
»Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.«
»Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«

Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved.
»Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«
»Prva poved. Druga poved /…/ Peta poved.«

Odgovor:

Ločila pri citiranju delov besedila postavljamo predvsem tako, da je navajanje logično, končna stavčna struktura pa slovnično pravilna.

Po navodilih iz Praktičnega spisovnika Mirana Hladnika izpuščene dele izvirnega besedila zaznamujemo s tremi pikami v oglatih oklepajih (torej [...]) ali med desnimi poševnicami (torej /.../). S temi znamenji zaznamujemo tudi vrinjeno ali zaradi razumljivosti oz. slovnične pravilnosti spremenjeno besedilo. Tak način navajanja citatov je značilen zlasti za strokovno in znanstveno pisanje, medtem ko smo lahko pri navajanju besedila v splošnih besedilih bolj sproščeni. O tem smo v svetovalnici že pisali v odgovorih z oznako citirana poved.

Daljše izpuste, ki v enem kosu zajamejo več povedi ali njihovih delov, zaznamujemo le enkrat. Končno ločilo za izpuščenim delom (povedi) ni obvezno. Priročnik navaja tale zgled:

• Izvirno besedilo: Vse se je izgubljalo v brezbrežnost ... V meglo ... Kaj je človeku storiti, kaj pod milim nebom storiti v tej zagati? Saj se nihče, prav nihče ne zavzame za stvar.

• Citat: »Vse se je izgubljalo v brezbrežnost [...] kaj pod milim nebom storiti v tej zagati,« se sprašuje avtorski pripovedovalec.

Vaše primere bi torej zapisali takole:

• Izpuščen/spremenjen je del povedi:
  »[P]rva poved. Druga poved.«

• Izpuščeni sta tretja in četrta poved:
  »Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.«

• Izpuščen je del druge povedi.
  »Prva poved. Druga poved /…/. Tretja poved.«

• Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved.
  »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«
  Če bi želeli pokazati na razlikovalnost, bi vmes vrinili še spremni stavek tipa: »Avtor v nadaljevanju navaja še: "/Peta poved./"«

Izpusta zadnje povedi izvirnega besedila načeloma ne zaznamujemo, saj citat sega le do konca navedka:

• Izpuščena je tretja poved:
  »Prva poved. Druga poved.«

Če pa bi bilo iz sobesedila jasno, da se to še nadaljuje, bi bilo mogoče ob koncu citata vendarle zapisati tudi /.../ oz. [...].

Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Tina Lengar Verovnik (junij 2023)