Skupaj ali z vezajem: »zobnoustnični« glas

[Moderator]

Vprašanje:

Zakaj pišemo zobnoustnični skupaj, ne z vezajem?

Odgovor:

V aktualnih jezikoslovnih in tudi splošnih priročnikih je osnovna varianta fonema /v/ opisana kot zobnoustnična. Ob prenovi poglavja o glasoslovju v Pravopisu 8.0 je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU želela poenotiti zapisovanje, saj se v rabi pojavljajo tudi zapisi zobno-ustnični. V razpravi sta se oblikovali argumentaciji, ki isti artikulacijski pojav opisujeta z dveh vidikov:

(1) priredna: Tuje zloženke, ki so v izvirniku zapisane z okrajšano prvo sestavino (kardiovaskularen, cerebrospinalen, alfanumeričen), v slovenščino pogosto prevajamo kot priredne zloženke (srčno-žilen, možgansko-hrbtenjačen, črkovno-številčen). V slovenščini naj bi bili obe sestavini zamenljivi. Tak način pri prevajanju v tuji jezik uveljavlja recipročno prevedljivost. Tudi zloženka zobno-ustnični je slovenski prevod zloženke labiodentalni.

(2) podredna: Pri zloženki zobnoustnični ne gre za pravo prirednost, saj se izgovori ustnični glas s pomočjo zob (zobna ustničnost > zobnoustnični po tipu cestni promet > cestnoprometni). Glede na to, da so zobni/dentalni soglasniki definirani kot tisti, pri katerih se jezik dotakne zob, ohranjanje tega pomena v priredni zloženki ne bi bilo natančno. Upravičen je zapis brez vezaja – zobnoustnični.

Po posvetu s strokovnjaki za besedotvorje in širšo skupino Pravopisne komisije se je komisija odločila za ohranitev zapisa zobnoustnični z utemeljitvijo, da gre za fonetično-fonološki pojav, kar pomeni, da se glas v v položaju pred samoglasnikom hkratno artikulira na dveh mestih v ustni votlini, en od enakovrednih artikulatorjev pa je močneje izražen. Glasoslovci večinoma uporabljajo izraz zobnoustničen (in ne ustničnozoben), pri čemer sledijo utemeljitvi, da imajo ustnice aktivno vlogo, zobje pa pasivno, zato so ustnice jedro zloženke; mesto artikulacije pa je eno, in sicer z zobmi ob ustnicah oz. ustnicah ob zobeh.

Helena Dobrovoljc (junij 2023)