Jezikovne izbire: »obvestilo« ali »sporočilo«

[Moderator]

Vprašanje:

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti).
Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Odgovor:

Splošni razlagalni slovar SSKJ2 (enako že SSKJ) obvestilo v krovnem pomenu razloži kot 'kar se o določeni stvari pove, sporoči', sporočilo pa kot 'kar se o določeni stvari sporoči', kar kaže na to, da gre za samostalnika, ki sta pomensko zelo blizu, pri čemer pa ima sporočilo tudi dva pomena, ki ju obvestilo ne pozna. Zlasti opozarjamo na drugi pomen, ki se navadno uporablja s prilastkom 'kar sporoča, izraža kako (umetniško) delo', npr. idejno, moralno sporočilo filma, romana, saj gre za pojem, ki ga pri pouku slovenščine pogosto srečujemo.

V slovenščini lahko glagola sporočiti in obvestiti (enako tudi nedovršna glagola sporočati in obveščati) uporabljamo za podajanje preteklih, sedanjih in prihodnjih dogodkov, o čemer se lahko hitro prepričate npr. s pomočjo besedilnega korpusa Gigafida 2.0.

Kar se tiče besedilne vrste obvestila, je morda res malce bolj običajno, da obveščamo o sedanjih ali prihodnjih dogodkih, nikakor pa ne samo to – ob polletju npr. šolarji domov prinesejo obvestilo o zaključenih ocenah, tudi obvestila redarstva se nanašajo (tudi) na pretekle dogodke ipd.

Korpusno gradivo (analiza korpusa Gigafida s pomočjo funkcije Sketch diff) kaže, da je besede sporočilo v splošni rabi dvakrat toliko kot besede obvestilo, pri čemer je raba s pridevniki poslano, prejeto, skopo, pisno in uradno pri obeh dokaj primerljiva, s pridevniki predhodno, poprejšnje, vnaprejšnje in zbrano pa se uporablja skoraj vedno obvestilo. Pri sporočilu izstopa raba zvez tekstovno, elektronsko, neželeno in kratko sporočilo, ki so povezane z elektronskim komuniciranjem, pa tudi reklamno, propagandno, oglasno in večpredstavno sporočilo, pri katerih gre za različna medijska sporočila.

Čeprav besedi sporočilo in obvestilo pogosto dojemamo kot sopomenki, kar se nakazuje tudi v Slovarju sopomenk sodobne slovenščine, pa se lahko v sobesedilu – kot smo videli – ena ali druga izključno vežeta s posameznimi pridevniki, pa tudi glagoli (npr. prenesti sporočilo, zbirati obvestila) ali samostalniki (npr. sporočilo upanja, obvestilo redarstva).

Besedi sporočilo in obvestilo sta torej v splošni rabi pomensko blizu, v terminološki rabi pa je sporočilo nadpomenka (po Toporišiču je sporočilo rezultat sporočanja), obvestilo pa posebna besedilna vrsta oz. posebna vrsta sporočila.
V Toporišič-Gjurinovi knjigi »Slovenska zvrstna besedila« (1979) so obvestila opisana kot posebna skupina besedil, ki jih delita na

1. osmrtnice
2. zahvale
3. koristnostna obvestila (o dežurnem zdravniku, tečajnih listah ...)
4. interesna nereklamna obvestila (o tečajih, gledališki spored, radijski spored ...)
5. (pol)reklame
6. programi
7. kolofoni
8. vremenski in padavinski podatki
9. mali oglasi

Primer iz knjige:

Mija Michelizza, Helena Dobrovoljc (julij 2023)