Jezikovne izbire: »škrat«, »palček« ali »gnom«

[Moderator]

Vprašanje:

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Odgovor:

Pomenska razlika med palčkom in škratom
Pregled slovarskih sestavkov obeh besed v SSKJ in njegovih nadaljnjih izdajah (SSKJ2, 2014) izkazuje manjšo, a očitno pomembno pomensko razliko (podčrtano in okrepljeno):

SSKJ
pálček¹ -čka m (ȃ)

1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje: začaran je bil v palčka; sedem palčkov; palček krojaček
2. kip ali podoba, ki tega predstavlja: kupiti palčka / vrtni palčki
3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je on palček
   ♦ zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes

škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á)

1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot vzklik o ti škrat ti
   ● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake

Da so v slovenščini (kot nakazuje SSKJ) škratje bolj »nagajivi« kot palčki, očitno nakazujejo tudi drugi pomeni: škrat je lahko nagajiv otrok in celo hudič, poznamo raznovrstne škrate, s katerimi opravičujemo človeške napake, npr. v SSKJ že tiskarski škrat, danes tudi računalniški. Iz pravljic so znani gozdni škratje (gozdni škrat Kuzma je za menjavo jajc različnim pticam na škratovskem tekmovanju celo nagrajen – S. Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado); poznamo tudi hudobnega malega možica iz pravljice bratov Grimm – Špicparkeljc in druge zlobne škrate ...

Po drugi strani so palčki pogosteje dobronamerna bitja, ki ponudijo zatočišče Sneguljčici, prinašajo srečo vrtnarjem ipd. Avtorski lik S. Makarovič je korenčkov palček. Podobno velja za Andersenovo malo deklico Palčico, ki jo v svoj svet sprejme leteči palček Mali princ, miniaturno bitje, ki spominja na Petra Pana.

V SSKJ nakazana pomenska razlika je bila uslovarjena na osnovi rabe zlasti v literarnih delih v obdobju, ko je bil knjižni jezik že ustaljen (od Pleteršnikovega slovarja dalje), in sicer se v slovenščini med izrazoma odločamo na osnovi pozitivne in negativne podobe teh pravljičnih bitij, ki izhaja iz dejavnosti, ki jo v zgodbi opravlja. To razliko potrjujejo tudi sodobna dela. Ni pa nujno, da bi tako kot v slovenščini ravnali tudi v drugih jezikih, saj se opisane odločitve oblikujejo v jezikovni skupnosti v daljšem časovnem obdobju, kar imenujemo ne nazadnje slovenska jezikovna dediščina. Iz takih odločitev izvira tudi slovenska kulturna specifičnost.

Tolkien
Da je bila za prevod Tolkienovih Dwarfs v slovenščini izbrana varianta škrat, je najverjetneje povezano s prototipično podobo škratov v njegovih delih: ti so bojeviti, sumničavi, nezaupljivi, povezani s podzemnimi skrivnostmi in rudarjenjem. A ne moremo reči, da popolnoma ustrezajo pomenski razlagi v SSKJ, saj so tudi škratje eno od treh ljudstev, ki jih je ustvarilo dobro bitje (Iluvatar), tako da po naravnem redu spadajo na stran dobrega; čeprav med ljudstvi konec srednjega veka vlada veliko nezaupanje, so tudi oni vedno šteti med »dobromisleče«. Škratje pri Tolkienu so gotovo pozitivni liki v enaki meri kot ljudje in vilinci, gotovo pa niso miroljubni palčki. Tako da bi morda morali v SSKJ dodati še kak nov opis škrata kot tolkienovskega bitja.

Še o izrazu gnom (nepodomačeno gnome)
Glede izraza gnom, ki ga pripisujejo Paracelzusu (1566) in z njim opisuje približno 40 centimetrov visoka bitja, ki se skozi zemljo gibljejo kot človek nad zemljo in ki neradi komunicirajo z ljudmi (Wikipedija), se izkazuje še metaforični pomen – v zvezi * finance gnome*. (Sodeč po istem viru je zveza povzeta po govoru Harolda Wilsona iz leta 1956.)
V tem kontekstu je z izrazom gnom zajeta lastnost nekoga, ne pa podoba malega bitja, škrata ali palčka, zato jo lahko prevedemo tudi z drugim samostalnikom, kot so to npr. naredili prevajalci evropskih zakonodajnih besedil:

• Nobel Prize winner Maurice Allais has always been openly critical of innovative finance, securitisation, derivatives and hedge funds, much beloved of the finance gnomes in a certain part of Europe’s financial sector.

Prevod:

• Dobitnik Nobelove nagrade Maurice Allais je bil vedno odprto kritičen do inovativnih financ, listinjenja, finančnih instrumentov in hedge skladov, ki so jih imeli zelo radi finančni velebankirji v določenem delu evropskega finančnega sektorja.

(Vir: Linguee, https://www.europarl.europa.eu)

Helena Dobrovoljc, Alenka Jelovšek (julij 2023)