Prevod filmskega naslova iz hrvaščine

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali je naslednji prevod pravilen. V srbo-hrvaščini se naslov filma glasi: Tko pjeva zlo ne misli. Ali je slovenski prevod: Kdor poje, zlo ne misli, pravilen?

Odgovor:

Pri prevajanju filmskih naslovov si prevajalci najverjetneje v sodelovanju z distributerji in nosilci avtorskih pravic jemljejo več svobode kot pri neumetnostnih besedilih, kjer je eksaktnost prevoda ključna za identifikacijo npr. stvarnih besedil. Seveda pa je treba biti pozoren, zlasti pri podobnih jezikih, na neupoštevanje tako imenovanih lažnih prijateljev – besed, ki se glasijo enako, a imajo različen pomen.
Izvirni hrvaški naslov filma Tko pjeva zlo ne misli je preveden v različne jezike v skladu z manirami v jezikih, v katere prevajamo:

v angleščino One Song a Day Takes Mischief Away
v poljščino Kto śpiewa – nie grzeszy
v nemščino Wer singt, denks nichts Böses …

Slovenski prevod Kdor poje, zlo ne misli, ki ga najdemo tudi v Bazi slovenskih filmov, ni nepričakovan, saj se enako glasi tudi ena od variant slovenskega pregovora Kdor poje, slabo ne misli iz Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov Mateja Meterca na portalu Fran. Tam so bile kot ustaljene določene naslednje variante (vključno z osnovno slovarsko obliko Kdor poje, slabo ne misli):

Kdor poje, slabo ne misli
Kdor poje, ne misli slabo.
Kdor poje, zlo ne misli.
Kdor rad poje, slabo ne misli.
Kdor rad poje, zlo ne misli.

Ker je pri prevajanju frazeoloških in paremioloških izrazov najbolje iskati (v sodobnem jeziku) ustaljen ustreznik v jeziku prevoda, je ustrezno uporabiti katerokoli od ustaljenih variant tega pregovora v slovenščini, verjetno pa bi bilo še najbolj zaželeno, da se v prevodu uporabi najbolj relevantna, pogosta oblika in taka je Kdor poje, slabo ne misli, glede na to, da se je v paremiološki slovar uvrstila kot osnovna slovarska oblika.

Povsem s slovnično-pomenskega vidika pa je v hrvaškem naslovu uporabljen prislov zlo (hrvaška sopomenka loše bi nam najbrž povzročala manj težav), ki bi ga v slovenščino navadno prevedli s slabo. Zlo je namreč v slovenskih slovarjih knjižnega jezika besednovrstno samostalnik, srednjespolska oblika pridevnika zel se glasi zlo dejanje, v naslovu filma pa je zahtevan načinovni prislov.
Tudi pregled sodobnega gradiva (Gigafida 2.0) ne kaže pojavitev, ki bi temu vzorcu (zlo misliti) ustrezali. Če prevajamo naslov s pregovorom, v katerem pa je bistven pomen, sporočilo celote, je tudi pregovor Kdor poje, zlo ne misli ustrezen.

Helena Dobrovoljc, Matej Meterc (september 2023)