Kako razumeti slovarska napotila: »stališče« in »mnenje«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kako naj razumem pojasnilo pod geslom stališče v pravopisnem slovarju:

stalíšče -a s (í) presojati s ~a morale; publ. pojasniti svoje ~ do česa mnenje, pojmovanje

Pri prevajanju iz angleščine pogosto naletim na izraz position, na primer official position of the EU ali government position, na podlagi slovarskega priporočila pa se, če je le mogoče, poskušam izogniti prevodu s stališčem. Običajno uporabim mnenje, kar pa včasih bode v oči. V korpusu Gigafida je skupno 148.076 zadetkov, kar ni zanemarljivo.

Odgovor:

Pravopisna obravnava samostalnika stališče gradivsko izhaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika: v njem je kot nevtralna opredeljena raba v pomenu 'kar določa kriterij', kot publicistični (v obdobju sestavljanja SSKJ je z oznako publicistično označeno za knjižni jezik manj priporočljiva raba) pa so označeni primeri, ko samostalnik stališče nastopa v pomenu 'kar izraža odnos do česa' in ga je mogoče nadomestiti s sopomenkama mnenje in pogled.

Normativno ovrednotenje v SSKJ deloma izhaja iz Slovenskega pravopisa 1962, kjer je kot stilno manj primerna navedena zlasti raba v zvezi z glagoloma:

vztrajati na stališču ..... --> soditi, meniti
zastopati stališče .... --> zastopati mnenje

Sestavljavci SSKJ so se odločili za skladenjskopomensko delitev: v pomenu 'kriterij' le v zvezi s predlogom (v orodniku):

gledati na kaj z ekonomskega stališča
dogovorili so se, s kakšnega stališča bodo stvar obravnavali; presojati kaj s stališča morale
z njegovega stališča je to razumljivo

V vseh ostalih skladenjskih položajih je stališče mogoče in je po SSKJ priporočljivo nadomeščati z mnenje ali pogled:

stališča si nasprotujejo --> mnenja si nasprotujejo
o teh vprašanjih imajo različna stališča --> o teh vprašanjih imajo različna mnenja
povedati, zagovarjati svoje stališče --> povedati, zagovarjati svoje mnenje
pojasniti svoje stališče do česa --> pojasniti svoj pogled na nekaj

Pričujoči primer je dober prikaz razvoja slovarskega normiranja na leksikalni ravni. Jasno namreč prikazuje, da je slovar Slovenskega pravopisa 2001 nastajal na osnovi gradiva SSKJ, zato je tovrstne normativne podatke v pravopisu treba interpretirati s pomočjo SSKJ. Pravopisni slovar prikazuje samostalnik stališče enako kot SSKJ, vendar je težko razbrati, kakšna je normativna motivacija, ki izhaja iz skladenjskopomenskih dejstev, kakršnih pravopisni slovar izrecno ne razkriva:

stalíšče -a s (í) presojati s ~a morale; publ. pojasniti svoje ~ do česa mnenje, pojmovanje

Morda tudi zato (kljub napotilu SSKJ in SP 2001) samostalnik stališče uporabljamo pogosto tudi v pomenu 'mnenje', uveljavila pa se je tudi kolokabilnost, ki kaže na odklone od SSKJ-jevske razdelitve pomenov:

strokovno, pravno, pozitivno, negativno, izvedensko ... mnenje
uradno, politično, načelno, skupno .... stališče

Četudi bi lahko v skladu z normativnim napotilom uporabili:

namesto uradno stališče (1574) zvezo uradno mnenje (302) in
namesto politično stališče (1415) zvezo politično mnenje (201),

pa pogostnost rabe (v oklepajih) že nakazuje na pomenske premike, ki razlikujejo med uradnim stališčem in uradnim mnenjem, saj prvi zvezi pripisujemo večjo stopnjo »uradnosti«, torej lastnosti, ki jo določamo s pridevnikom. Zato je vaš občutek, da avtomatska zamenjava samostalnika stališče z mnenje bode v oči, utemeljen in ga je dobro upoštevati. Ne nazadnje se prevedki za mnenje in stališče razlikujejo tudi v drugih jezikih, npr. v nemščini.

Kot vidite, na vaše vprašanje ni mogoče odgovoriti povsem premočrtno, vendar pa je očitno, da se z rabo besed v posameznih skladenjskih položajih postopno spreminjajo tudi njihove pomenske lastnosti, zato je treba priročnike posodabljati celovito, normativno informacijo pa oblikovati v skladu z aktualno leksikalno analizo.

Helena Dobrovoljc (november 2014)