Sopomenki: »raven« ali »nivo«?

[Moderator]

Vprašanje:

V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.

RAVEN
"Tri ravni zdravstvenega varstva
Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..."
Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/

NIVO
"Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!)
Vir: https://www.dnevnik.si/263334

Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega?
Hvala za odgovor.

Odgovor:

Iz aktualnega slovarja (SSKJ) je mogoče razbrati, da se uporaba izrazov nivo in raven vsaj do neke mere pomensko dopolnjuje, pri čemer je prednostni pomen besede nivo 'višina ravne površine česa', prednostni pomen besede raven pa 'kvalitativno/kvantitativno vrednotenje/ocenjevanje koga/česa'.

Hkrati sta oba prednostna pomena vključena v širše pomenje obeh izrazov, kar pomeni, da sta besedi deloma pomensko prekrivni, a je taka raba v SSKJ označena s kvalifikatorjem publicistično, kar pomeni, da za splošni knjižni jezik ni vedno povsem primerna (iz Uvoda, člen 136: »Beseda, pomen ali zveza, značilna za dnevni in revijalni tisk ter za druge oblike javnega sporočanja (branilec, datirati, eskalacija, milenijski).«

SSKJ2:
ráven² tudi ravèn -vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ə̏ ȋ) navadno s prilastkom

1. kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko raven prebivalstva; duševna raven učencev; zdrkniti na raven, pod raven povprečnosti; biti na visoki umetniški ravni
   // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: ohraniti raven dohodkov; izvoz je presegel pričakovano raven
2. publ. stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: razpravljali bodo na vseh ravneh; analize so opravili na ravni občine / konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav

SSKJ2:
nivó -ja m (ọ̑)

1. višina (ravne) površine česa: nivo cestišča, pločnika; nivo vode se dviga; zmanjšati razlike v nivojih; kletni prostori pod nivojem zemljišča / križišče cest na različnih nivojih
   ♦ geogr. morski nivo povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine; morska gladina
2. publ., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava, raven: drama dosega evropski nivo; dvigati izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo prebivalstva; nivo časopisa je nizek; nekateri filmi so zdrknili na nivo obrti
   // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: produkcija je padla na lanskoletni nivo; nivo gospodarskega razvoja
3. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti, raven: razprava bo tekla na vseh nivojih; analize so bile opravljene na nivoju občine, države / konferenca na najvišjem nivoju konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav

Lektorsko usmerjanje od nivoja k ravni izhaja iz Slovenskega pravopisa 2001 (to pa že iz SP 1962), ki pa so ga nekateri lektorji razumeli preveč na splošno in so nivo tudi v pomenu 'višina ravne površine česa', kjer SP 2001 besedo dopušča, popravljali v raven, kar ni niti povsem ustrezno niti potrebno.

SP 2001:
nivó -ja m z -em (ọ̑) ~ cestišča; ~ tekočine; publ.: življenjski ~ prebivalstva raven; prehajati z estetskega ~a na sociološki področja; biti na ~u biti dober, kakovosten; Pojava sta na istem ~u sta enakovredna, sta istovrstna; biti pod ~em podpovprečen, slab

SP 1962:
nivó -ja m vršina, ráven, stopnja, višina: vodni ~; življenjski ~, politični ~, ~ naše izobrazbe; nivelírati -am izrovnati, izenačiti, nivelácija -e ž, nivelacijski –a -o: ~a dela

Pri nekaterih uporabnikih (tudi lektorjih) ni povsem zanemarljiv niti dejavnik jezikovne kulture, in sicer v smislu, da ima domači izraz prednost pred prevzetim. To je sicer legitimno jezikovnokulturno stališče, ki pa ga je treba primerjati z dejanskim stanjem v jeziku, ki se lahko od tega tudi razlikuje.

Raziskava družljivosti v slovenskih besedilih je pokazala, da sta besedi raven in nivo lahko rabljeni v enakem jezikovnem okolju, npr. visoka raven / visok nivo, večinoma v pomenu 'kvalitativno/kvantitativno vrednotenje/ocenjevanje koga/česa'.

Beseda raven se tudi v neprekrivnih kolokacijah najpogosteje pojavlja v tem pomenu, npr. raven holesterola, sladkorja, testosterona, zahtevnosti, krvnega tlaka, znanja, kakovosti, zvišati, znižati, povečati, okrepiti raven, upad ravni (testosterona, estrogena). Pogosti so tudi primeri, ko gre za drugi pomen te besede, torej 'stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti', npr. raven EU, države, skupine. Primeri, kjer se pojavlja v pomenu 'višina ravne površine česa', so redki (npr. raven podtalnice).

Beseda nivo se v neprekrivnih kolokacijah približno enako pogosto pojavlja v prednostnem pomenu 'višina ravne površine česa' (nivo podtalnice, vode) in v neprednostnem pomenu 'kvalitativno/kvantitativno vrednotenje/ocenjevanje koga/česa' (nivo opreme, znanja, holesterola, igre, (krvnega) sladkorja, kakovosti, estrogena), v redkih primerih pa tudi v pomenu 'stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti' (nivo tekmovanja).

Pri družljivosti tvorjenih pridevnikov izstopa pridevnik nivojski, ki je izraziteje zastopan v strokah, nastopa pa tako v pomenu 'ki je v zvezi z višino ravne površine česa' (nivojsko križišče/križanje, nivojski prehod) kot pomena 'ki je v zvezi s kvalitativnim/kvantitativnim vrednotenjem/ocenjevanjem koga/česa' (nivojska diferenciacija (pouka), nivojski pouk). Pridevnik ravenski se pojavlja le v pomenu 'ki je v zvezi z Ravnami'.

Jezikovno gradivo torej kaže, da sta v splošnem jeziku besedi raven in nivo deloma pomensko prekrivni, zlasti v pomenu 'kvalitativno/kvantitativno vrednotenje/ocenjevanje koga/česa', nekoliko redkeje pa tudi v pomenu 'stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti'. Pri tem ima beseda nivo lasten prednostni pomen 'višina ravne površine česa'. Kadar torej govorimo o prekrivnih pomenih teh dveh besed, je mogoče uporabiti obe, za pomen 'višina ravne površine česa' pa se precej pogosteje uporablja beseda nivo.

Urška Vranjek Ošlak, Andreja Žele (oktober 2023)