Tri vprašanja o krajšavah: »TEŠ 6«, »TIGR« in »kWh«

[Moderator]

Vprašanje:

Imam tri vprašanja, ki so povezana s skrajšavami, in sicer:
Zakaj pisati TEŠ 6 s presledkom?
Zakaj organizacijo TIGR pišemo tudi Tigr?
Zakaj ne kilovat ura oz. zakaj jezikoslovci priporočajo kilovatna ura?

Odgovor:

Največ uporabnih informacij o zapisovanju kratic in okrajšav prinaša predlog novega pravopisa Pravopis 8.0, in sicer v poglavju Krajšave.

A) TEŠ 6

Glede zapisovanja kratic s številskimi dodatki pravi Pravopis 8.0 takole:

{17} Kadar kratici sledi številski dodatek, ga pišemo na različne načine (SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2, SVL I).
{18} Kratice s številskimi dodatki, pisanimi brez presledka, se v zvezah sklanjajo drugače, kot kadar so rabljene samostojno (v SSKJ-ju/SSKJ, vendar v SSKJ2; gradnja NUK-a/NUK in gradnja NUK-a 2 / NUK 2).

Iz tega je mogoče razbrati, da je način zapisa (s presledkom ali brez njega) odvisen od ustaljenosti v rabi. Gigafida 2.0 kaže na prevladovanje zapisa s presledkom, torej TEŠ/Teš 6. Zapis brez presledka ni nepravilen, vendar pa se ni uveljavil v tolikšni meri kot zapis s presledkom, morda zaradi dejstva, da je kratični del lahko sklanjan (gradnja TEŠ-a/Teša 6), kar pa pri zapisu brez presledka (ali vezaja, kot je v primeru covid-19, rod. covida-19) ni mogoče.

B) TIGR in Tigr

Nečrkovalne kratice običajno izgovarjamo kot druge besede (NUK [núk], SAZU [sazú], TEŠ [téš]), zato se pogosto zgodi, da nečrkovalna kratica preide v navadno besedo, pisano z malo začetnico (emšo, aids), oz. lastno ime, pisano z veliko začetnico, (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa in tudi Tigr) (Pravopis 8.0, člen {6}).

C) Kilovat( )ura in kilovatna ura

Pri strokovnih izrazih, ki prehajajo v splošni jezik, je treba upoštevati tudi rabo v stroki. Izrazi tipa kilovat()ura so tako imenovane množene enote, o katerih pravi priročnik Slovensko tehniško izrazje (Šmalc in Müller, 2011, str. 230) takole:

Množene enote pišemo tako, da imena posameznih enot v zmnožku pišemo ločeno, npr. amper sekunda, watt ura, newton meter, ali pa s poldvignjeno piko med njimi, npr. amper ⋅ sekunda, watt ⋅ ura, newton ⋅ meter. [...] V nobenem primeru (tudi v poljudnih besedilih) pa ni ustrezno govoriti ali pisati npr. amperska ura namesto amper ura, kilovatna ura namesto kilowatt ura (ali kilovat ura), saj gre za enote, ki nastopajo v sestavljeni enoti povsem enakovredno.

Kljub strožjemu stališču v navedenem priročniku se po besedah strokovnjakov v stroki poleg izraza kilovat ura uporablja tudi kilovatna ura. To je v skladu s Slovenskim pravopisom 2001, ki v geslu kilovatura (zapisano skupaj) usmerja na v slovenščini (tradicionalno) sprejemljivejšo upovedovalno možnost, tj. rabo pridevnika ob samostalniku (kilovatna ura). Usmerjanje od zloženke k besedni zvezi izhaja iz tega, da ima lahko po Slovenski slovnici (Toporišič 2000) samostalniška besedna zveza v slovenščini na levi strani le pridevniški ujemalni prilastek.

V primeru izraza kilovat/kilovatna ura moramo torej iskati ravnovesje med rabo v stroki in splošnimi značilnostmi slovenskega jezika. Glede na to sta ustrezna oba izraza.

Urška Vranjek Ošlak, Helena Dobrovoljc (oktober 2023)