Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Moderator

Vprašanje:

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin.
Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo
https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408
Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Odgovor:

Samostalnik sreda spada med t. i. »personificirane« samostalnike (Bajec 1952), iz katerih je mogoče tvoriti pridevnike tudi z obrazilom -in. Ta pridevniška tvorba ni edina mogoča, saj je iz samostalnika sreda mogoče tvoriti tudi vrstni pridevnik sredni, torej z obrazilom -ni (iz sreden) (po analogiji s sobota – soboten, sobotni).

Pri izražanju vrstnosti iz imen dnevov v tednu uporabljamo različna obrazila:

z obrazilom -ov (ponedeljkov, torkov, četrtkov, petkov večer),
z obrazilom -ni (sobotni večer; sredni večer),
z obrazilom -in (sredin večer),
z obrazilom -ski (nedeljski večer; v SSKJ tudi ponedeljski),

Pri samostalniku sreda sistem knjižnega jezika omogoča obe pridevniški tvorjenki – sredni in sredin; o tem, katera je za rabo v knjižnem jeziku bolj priporočljiva, pa odločajo prevladujoče navade jezikovnih uporabnikov.
V preteklosti so jezikoslovci pridevnik sredin odsvetovali, v sodobni rabi pa se je pridevnik sredni že umaknil pridevniku sredin. Odraz te ugotovitve je tudi slovarska redakcija v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014), v katerem je uporabnik usmerjen k pridevniku sredin:

sréden -dna -o prid. (ẹ̑)
sredin: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji

srédin -a -o (ẹ̑)
pridevnik od sreda: sredina seja državnega zbora; sredino popoldne

Širša obrazložitev

Jezikoslovno preganjanje tvorjenk iz samostalnikov ženskega spola, ki ne pomenijo »določne ženske osebe in žive stvari«, se je začelo že v 19. stoletju (Cigale, Pleteršnik) in dobilo pravilo v prvem in drugem SP 1899 (Levec) in 1920 (Breznik). Naraščajoča raba pa je vplivala na omehčanje tega pravila, kar se je pokazalo v pravopisu leta 1935, v katerem Breznik in Ramovš že kodificirata oblike, kot so Zvonov urednik, povedkovo določilo, vodikov sulfid, smokvin list, Jutrov dopisnik, puškino kopito, Ljubljaničini pritoki ... Nekatere od teh oblik so izzvale kritiko, zato je revidirana izdaja leta 1937 prinesla tudi spremembe (npr. pritoki Ljubljanice).

Stanje v takratni rabi povzema Anton Bajec v monografiji Besedotvorje (1952), v kateri (kritičen do Breznikovega in Pleteršnikovega purističnega zavračanja v rabi živih tvorjenk) opozori na ustrezno določilo SP 1950, kar komentira takole:

Tvorba svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki izražajo živo osebo, je popolnoma korektna: materina skrb, hčerin svet, mačehina skrb, sestrina kamrica, Marijini laski ...
Svojilni pridevniki z obrazilom -in so izpeljani tudi iz živalskih pridevnikov (kravino mleko), pogosto jih nadomeščajo tvorjenke z obrazilom -ji, ki izkazuje »splošno svojino« (kravje mleko). Zaradi potrebe po edninski svojini so nastale dvojnice: grličin – grlični, kunin – kunji. Samo oblike z -in imajo zlasti samostalniki na -ka in -ha, pri katerih bi drugačne tvorbe preveč spremenile podobo: kavka – kavkin (ne kavčji), ščuka – ščukin (ne ščučji). Kadar ni poudarjena ednina, si jezik pomaga drugače, tudi z obrazilom -ov (lipov les).
V knjižnem jeziku pridevnike na -in delamo tudi iz »mlajših« imen rastlin (astrin cvet, bananin sad, citronin sok, endivijino seme, gladiolin list, melonin sad, metin čaj, mirtin venec, platanin list, potonikin cvet; redko pri starejših: marjetičin cvet).
Pridevnike na -in tvorimo tudi iz tako imenovanih poosebljenih (personificiranih) samostalnikov (Matica – Matičina izdaja; luna – lunin krajec).
V razdelku o obrazilu -ov (str. 26) Bajec med personificirane samostalnike sicer prišteva tudi imena za mesece, dneve in prste na roki: aprilovo vreme, suščev prah, grudnove kvatre; ponedeljkova, torkova, petkova jed; mezinčev, sredinčev, prstančev, kazalčev ...

Ko govorimo o samostalniku sreda, ga lahko uvrstimo med tiste, po Bajčevo »personificirane« samostalnike, iz katerih lahko (ob obrazilu -en) tvorimo pridevnike z obrazilom -in. Sistem torej omogoča obe pridevniški tvorjenki, o tem, katera je za rabo v knjižnem jeziku v posameznih kontekstih bolj priporočljiva, odloča ustaljenost v rabi, na kar opozarjajo jezikoslovci že približno 80 let: kodificirano jezikovno normo določajo kolektivne navade, če je knjižni jezik odraz teh navad, je razlogov za nesporazume zelo malo.

Poglejmo, kako je z jezikovnimi navadami pri tvorbi pridevnikov iz samostalnika sreda in kako se odražajo v slovarjh knjižnega jezika od leta 1970 dalje.

SSKJ (1970)
V prvi izdaji SSKJ je iztočnici sredin pripisan normativni kvalifikator neustaljeno, ki zaznamuje »[b]esed[o], pomen ali zvez[o], ki se kljub dosedanjim prepovedim dosti uporablja« (Uvod v SSKJ: § 157). Raba je ponazorjena z zgledom sredino popoldne, predlagano je, da uporabniki pridevnik sredin nadomeščajo s sreden.

srédin -a -o prid. (ẹ̑) neustalj. sreden: sredino popoldne
sréden -dna -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji

SP 2001
V Slovenskem pravopisu 2001 se usmerja od pridevnika sredin k nevtralni oz. navadnejši sopomenki (§ 23) sreden (ki je tehnična iztočnica, kontekstualno je uslovarjena le določna oblika tega pridevniškega para, ki izraža vrstni pomen):

srédin -a -o (ẹ̑) sreden: ~o popoldne
sréden -dna -o (ẹ̑)
srédni -a -o (ẹ̑) ~ večer

SSKJ 2 (2014)
V drugi izdaji SSKJ (2014) so prikazane aktualne knjižnojezikovne navade, zato je tudi slovarsko prikazana nevtralnost pridevnika sredin (k rabi tega nadrejenega sinonima glede na jezikovno rabo slovar celo usmerja: prikazano z ležečim tiskom (Uvod v SSKJ: § 49)):

sréden -dna -o prid. (ẹ̑) sredin: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji
srédin -a -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: sredina seja državnega zbora; sredino popoldne

Ali je ta sprememba v slovarju knjižnega jezika podkrepljena s stanjem v rabi?
Da, v rabi se je pridevnik sredni umaknil pridevniku sredin.

Samostalnik	Splošna svojina, vrsta	Edninska svojina
*sreda*	*sredni*	*sredin*
Gigafida 2.0	208	10.200
Janes	192*	699
slWac	453*	4890

_{Opomba: Z zvezdico (*) je označen visok korpusni šum. Zapisana je izkazana pogostnost iskanega zaporedja črk, ki ni zanesljiva. Ročni pregled izpisov namreč izkazuje, da pogosto sploh ne gre za iskani pridevnik, temveč za pogovorni zapis (*sredni namesto srednji, npr. srednja šola) ali tipkarske napake (pridevnike, ki niso izpeljani iz dneva v tednu).}

Pojav ni omejen zgolj na ta samostalniško-pridevniški par, se pa ustaljenost v rabi od primera do primera razlikuje, kar kaže primerjava pogostnosti pridevniških tvorjenk iz samostalnikov ajda in vlada.

Samostalnik	Splošna svojina, vrsta	Edninska svojina	Snov
*ajda*	*ajdni*	*ajdin*	*ajdov*
Gigafida 2.0	0	35	4831
Janes	0	0	1066
slWac	0	58	3695
*vlada*	*vladni*	*vladin*
Gigafida 2.0	102.683	774
Janes	5118	71
slWac	35.262	315

Helena Dobrovoljc, Manca Černivec (november 2023)