Sklanjanje zemljepisnih lastnih imen: »Adeje« in »Opole«

Moderator

Vprašanje:

Prosila bi vas, če mi lahko poveste, kako sklanjamo zemljepisna lastna imena, kot sta na primer Adeje in Opole. Vem, da ste na podobno vprašanje že odgovarjali v zvezi s sklanjanjem krajev Campeche in Tenerife, ampak ker se sklanjatvena vzorca za omenjena kraja razlikujeta, nisem prepričana, po katerem izmed njiju bi sklanjala Adeje oz. Opole. Bi rekli, da smo bili na počitnicah v Opolu, Opoleju ali mogoče celo v Opolah? V Adeju ali v Adejeju? Kako lahko vemo, ali naj pri sklanjanju uporabimo edninsko ali množinsko obliko oz. podaljševanje z -j? Ali obstaja oz. ali je v pripravi kakšen priročnik (poleg Pravopisa), v katerem so zbrani različni primeri (skupaj z razlago) in s katerim si je najbolje pomagati pri sklanjanju?

Odgovor:

Tuja zemljepisna imena pri prevzemanju vključimo v slovenske vzorce. Slovenska imena na končni -e sklanjamo:
(1) po prvi sklanjatvi srednjega spola, tip Barje, Skopje, Grosuplje (rod. Barja, mest. na Barju),
(2) po prvi sklanjatvi ženskega spola (samomnožinski samostalniki), tip Begunje, Domžale (rod. Domžal, mest. v Domžalah).

Pravila za prevzemanje
Pri PREVZEMANJU IMEN pa je nekoliko drugače. Načela glede tega, v kateri sklanjatveni vzorec v slovenščini vključimo tuje ime na končni (govorjeni!) -e, so se izoblikovala v tradiciji knjižnega jezika in so naslednja:
(1) Tuja imena na končni -e prevzemamo večinoma kot edninske samostalnike moškega spola in jih sklanjamo po prvi sklanjatvi moškega spola bodisi s podaljšano (tip Belize, rod. Belizeja, mest. v Belizeju, tako še Kobe, Lome) kot nepodaljšano osnovo (tip Čile, rod. Čila, mest. v Čilu).
(2) Redkeje tuja imena uvrščamo med ženskospolska množinska, večinoma gre za:
(a) eksonime (že v preteklosti poslovenjena imena), katerih izrazna podoba je slovenščini prilagojena in ni enaka tisti v izvirniku (tip Atene, rod. Aten, mest. v Atenah; tako še Benetke, Termopile);
(b) imena iz slovanskih jezikov, ki so podobna slovenskim, npr. polj. Gliwice, rod. Gliwic (po vzorcu Brežice, rod. Brežic); tako še: češ. Běchovice, slovaš. Skalité, bos. Pale.
(3) Le izjemoma prevzeta imena iz slovanskih jezikov na -e uvrstimo v srednji spol. To so imena s podobnimi končaji, kot jih imajo slovenska, npr. Nádvorie [nádvorje] (po tipu Barje [bárje]); tako še: Jarčie [járčje], mak. Skopje, čg. Cetinje, srb. Užice.
(4) Kadar je možnosti pregibanja več, upoštevamo tisto, ki je v rabi ustaljena ali vsaj najpogosteje zastopana.
(5) Daljšanje osnove z e je ena od pregibnih možnosti. Če je bilo v preteklosti več prevzetih imen, za katera je končni e predstavljal prevzeto končnico (Bonaparte, rod. Bonaparta; Giuseppe, rod. Giuseppa ...), pa že Viktor Majdič ugotavlja, da pri novejših imenih daljšanje osnove z j pogosteje uresničeno:

V novejšem času se tudi pri samostalnikih te vrste vse bolj kaže težnja po pregibanju s podaljšano osnovo; zato prej Napoleona Bonaparta, sedaj Napoleona Duarteja, v starejših besedilih Bondarta, Bramanta, Emanuela, Plava, danes pogosteje (podč. HD) Bondarteja, Bramanteja, Emanueleja, Piaveja. Tako pregibanje je med nedomačimi lastnoimenskimi samostalniki, tudi neoksitoniranimi, sploh prevladujoče. (Majdič, Oblikoslovna podoba samostalnikov moškega spola na -e, str. 58, 1985).

Temu lahko dodamo še opažanje, da bolj je ime novo in neznano, težje je uporabniku posegati vanj (opuščati končno črko), zato je daljšanje osnove z j tudi ena od možnosti ohranjanja nespremenjene pisne podobe imena, kar olajša pregibanje. Še zlasti velja to za tvorjenke iz tega imena, katerih izglasje vpliva na spremembe osnove. Gl. Adeje spodaj.

Špansko ime Adeje
Po zgoraj opisanih načelih je špansko ime Adeje [adéhe] moškega spola (tip 1) in ga pregibamo po 1. moški sklanjatvi s podaljšano osnovo (lahko tudi z nepodaljšano osnovo; spodaj uvedeno s »tudi«):

sklanjanje: Adeje [adéhe] m, rod. Adejeja [adéheja] tudi Adeja [adéha], mest. pri Adejeju [pri adéheju] tudi pri Adeju [pri adéhu]
pridevnik na -ski: adejejski [adéhejski] tudi adeški [adéški]
prebivalsko ime: Adeječan [adéhečan], Adeječanka [adéhečanka] tudi Adešan [adéšan], Adešanka [adéšanka]

Poljsko ime Opole
Poljsko ime Opole [opóle] bi bilo mogoče sklanjati po tipu 1 (moški spol) ali po tipu 2 (ženski spol po slov. vzorcu Banjole, Makole, Butale ...). Taka raba je v slovenskih besedilih že bila izkazana, npr. Slovenske odbojkarice kljub drugačnim napovedim niso uspešno začele kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Opolah na Poljskem. Torej predlagamo:

sklanjanje: Opole [opóle] ž mn., rod. mn. Opol [opól], mest. mn.pri Opolah [pri opólah]
pridevnik na -ski: opolski [opólski]
prebivalsko ime: Opolčan [opólčan], Opolčanka [opólčanka]

Kje poiskati pravila?
Splošna načela za prevzemanje tujih lastnih imen so nakazana razložena v predlogu novih pravopisnih pravil Pravopis 8.0, in sicer v poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«, člen 73 id., specializirano za posamezne jezike pa v poglavju »O prevzemanju iz posameznih jezikov«. Več usmeritev o pregibanju takih imen bo prineslo tudi nadaljevanje poglavja »Slovnični oris za pravopis«.

Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (december 2023)