Velika ali mala začetnica – »Miklavžev večer«

[Moderator]

Vprašanje:

Se tako kot miklavžev čaj tudi miklavžev večer (5. decembra, večer pred praznikom sv. Miklavža) piše z malo začetnico?

Odgovor:

Miklavžev večer uvrščamo med poimenovanja praznikov oz. posebnih dni. V teh poimenovanjih pišemo iz imen izpeljane pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in z veliko začetnico, saj se zavedamo imenske podstave, iz katere je izpeljan pridevnik (vemo, po kom so poimenovani posebni dnevi oz. s kom so povezani: Miklavžev večer je povezan s prihodom Miklavža). Ker se identifikacija z izhodiščnim imenom ni izgubila, pridevnik zaznamuje svojilnost (Miklavžev večer < Miklavž, Prešernov dan < Prešeren, Valentinov dan < Valentin). Če iz pridevnika izpeljemo samostalniško poimenovanje, pa ga pišemo z malo začetnico (miklavževo, prešernovo, valentinovo).

Pri poimenovanjih jedi, ki so sestavljena iz pridevnikov z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in, se imenske podstave pri nekaterih poimenovanjih jedi zavedamo bolj, pri drugih manj, kar se kaže tudi v neenotni rabi velike oz. male začetnice. Nihanje med malo in veliko začetnico je pogostejše pri pridevnikih, izpeljanih iz osebnih lastnih imen (martinova gos : Martinova gos), vendar se pojavlja tudi pri pridevnikih, izpeljanih iz priimkov (prešernova kroglica : Prešernova kroglica). Če se zavedamo imenske podstave ali v poimenovanju jedi prepoznamo duhovno lastnino, pišemo pridevnike z obrazili ‑ov/‑ev ali ‑in z veliko začetnico (Miklavžev piškot, Miklavžev čaj, Martinova gos). Če se je identifikacija z izhodiščnim imenom izgubila, če ne prepoznamo duhovne lastnine ali če s pridevnikom ne zaznamujejo več svojilnosti, temveč vrstnost, jih zapisujemo z malo začetnico (miklavžev piškot, miklavžev čaj, martinova gos).

Manca Černivec (januar 2024)