Zakaj naslonke stojijo drugače za določenimi vezniki?

[Moderator]

Vprašanje:

1. Skrb je odveč, kajti delavci so zanesljivi.
2. Skrb je odveč, saj so delavci zanesljivi.

Prvi primer je primer iz SSKJ, drugi primer sem izmislil. Zakaj se mi sliši kajti delavci so v redu, medtem ko se saj so delavci čuje narobe? Zakaj v prvem primeru naslonka so stoji na 3. mestu v stavku, ne pa na drugem? Zakaj pri določenih veznikih naslonka ne stoji na 2. mestu v stavku (recimo toda, namreč, kajti.)

Odgovor:

V navedenih primerih gre za različen položaj naslonskega niza v stavku, ki ga uvaja veznik. V naslonski niz sodijo besede brez naglasa (npr. so, je, ga, jo, ji), ki se imenujejo naslonke. Naslonski niz (torej vse naslonke v enem stavku) v stavku brez veznika lahko stoji za prvim stavčnim členom, to je na drugem mestu ali pa na začetku stavka. Večina veznikov (vsi podredni in del prirednih) pa vpliva na položaj naslonskega niza, in sicer postavlja naslonski niz takoj za veznik, nekateri pa na položaj naslonskega niza ne vplivajo. To razliko kažejo navedeni primeri: veznik kajti (poleg njega pa še nekateri, npr. toda, le) na položaj naslonskega niza ne vpliva in zato naslonka so stoji šele za samostalnikom delavci, pri vezniku saj (in večini ostalih) pa naslonski niz stoji takoj za veznikom. Pri nekaterih veznikih (ampak, in) je lahko naslonski niz takoj za veznikom ali za prvim stavčnim členom.

Dejan Gabrovšek (januar 2024)