Nove kratice in Zakon o knjižničarstvu

[Moderator]

Vprašanje:

Na vas se obračam s prošnjo za pomoč pri uporabi kratic, ki se zaradi spremenjene terminologije nenadoma neposrečeno mešajo in pokrivajo.
Gre za poimenovanje posameznih vrst knjižnic v slovenskem knjižničnem sistemu, opredeljenih z Zakonom o knjižničarstvu:

1. V preteklosti (po Zakonu iz leta 1982) smo uporabljali
   • splošnoizobraževalna knjižnica – SIK
   • specialna knjižnica – SK
2. Z novim Zakonom o knjižničarstvu (2001) je prišlo do preimenovanja splošnoizobraževalna knjižnica -> splošna knjižnica
   Zakon sicer ne predvideva/predpisuje kratic, vendar se te v stroki in dejavnosti redno uporabljajo. Tako so npr. zašle tudi v kodirane oznake knjižnic v državnem sistemu COBISS (npr. SIKMB, SIKCE) in tudi njihove elektronske poštne naslove (npr. enota.nv@mb.sik.si, sikce@knjiznica-celje.si, knjiznicanm@nm.sik.si). V skladu z novim zakonom seveda redno uporabljamo poimenovanje »splošna knjižnica«, pri rabi kratice pa nastaja zmešnjava: nekateri ohranjajo staro SIK, drugi spet tvorijo novo okrajšavo iz »splošna knjižnica«, torej SK, ta pa se »pokriva« s SK za »specialna knjižnica«, ki ostaja nespremenjena. Imamo torej:
   • SK in SIK za splošna knjižnica (čeprav druga ni (več) povsem ustrezna)
   • SK za splošna knjižnica in specialna knjižnica.
   Osebno se sicer nagibam k rešitvi z ohranjanjem stare, že uveljavljene in dovolj razlikovalne oznake SIK ne glede na njeno ubesedeno obliko. Razen »stara navada, železna srajca« in želje po izogibanju nejasnostim kakih drugih argumentov žal nimam.

Gotovo ste na podoben primer že naleteli in lahko svetujete, kakšna bi bila najboljša rešitev.

Odgovor:

Krajšavi, ki vas zanimata, sta se v stroki in besedilih, vezanih nanjo, sprva res pojavili kot kratici, tvorjeni s krnitvijo do začetnih črk oz. v prvem primeru tudi do začetne črke drugega dela zloženke:
• splošnoizobraževalna knjižnica – SIK
• specialna knjižnica – SK

Sami pišete, da sta se kasneje začeli uporabljati kot kodirani oznaki za knjižnice v sistemu Cobiss, torej lahko ugotovimo, da sta prešli med simbole. V elektronskih naslovih, ki jih navajate kot primer, je to morda še najbolj očitno, saj se pojavljata v nizu skupaj z drugimi simboli, npr. @mb.sik.si.

Tudi simboli nastajajo s krnitvijo in so na izrazni ravni pogosto zelo podobni kraticam (npr. Murska Sobota – MS; extra large – XL). Od kratic se razlikujejo npr. po nesklonljivosti, predvsem pa po tem, da jih v prvi vrsti dojemamo kot grafična znamenja za npr. mere, fizikalne količine, denarne enote, strani neba, države ipd. Njihovo ujemanje s podstavo torej ni toliko v ospredju, kot je pri kraticah.

Zaradi ustaljenosti SIK in SK v knjižničarski stroki in zaradi zmede, ki bi jo v sistem Cobiss, elektronsko poslovanje, zagotovo pa še kam drugam vnesla sprememba označevanja zaradi spremenjene podstave, njuna zamenjava ni smiselna niti nujna.

Tina Lengar Verovnik (februar 2024)