Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih

Moderator

Vprašanje:

Spoštovani,
živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.

Odgovor:

Pri (slovenskih) krajevnih imenih dobimo na vprašanje kje odgovor v mestniku, takrat pa imamo na razpolago različne predloge, največkrat v:

Maribor – v Mariboru
Ljubljana – v Ljubljani
Novo mesto – v Novem mestu

redkeje na:

Bled – na Bledu
Jesenice – na Jesenicah
Ljubno ob Savinji – na Ljubnem ob Savinji

izjemoma pa pri, največkrat takrat, ko je kraj dobil ime po svetniku, ki mu je posvečena cerkev, lahko z dodatkom Sveti ipd. ali v obliki Šent- ipd.:

Sveti Lenart na Obirskem -- pri Svetem Lenartu na Obirskem
Sveta Neža pri Velikovcu – pri Sveti Neži pri Velikovcu
Šentlambert pri Vovbrah – pri Šentlambertu pri Vovbrah
Malni – pri Malnih
Lenart nad Lušo – pri Lenartu nad Lušo

»[P]ri večini imen je glede predloga izkazana samo ena možnost, v oziroma na, izjemoma pri,« pravi leksikon Slovenska krajevna imena (SKI), Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985, 7. »Kadar pa informacije o predlogu niso bile enotne (položaj kraja glede na više ali niže ležečo okolico, staro in novo prebivalstvo ipd.), je zapisana raba obeh predlogov (v/na, na/v) [...]«, npr. Bohinjska Bistrica – na/v Bohinjski Bistrici.

Raba predloga pri se nasploh krči zaradi naraščajočega nezavedanja posebne, svetniške narave imena, sploh pri novem prebivalstvu in pri mlajših, tako da ga nadomeščata predloga v ali na. SKI ima zapisane (leta 1985) npr. Sveti Danijel – pri/na Svetem Danijelu, Lenart v Slovenskih goricah – pri/v Lenartu v Slovenskih goricah, Šmiklavž pri Škofji vasi – pri/v Šmiklavžu pri Škofji vasi, Šmihel pri Žužemberku – v/pri Šmihelu pri Žužemberku ipd., pa tudi Kubed – pri/v Kubedu, Hrastje – pri/v Hrastju ipd.

Predlog v je v dveh različnih sklonih (mestniku in tožilniku) v neposrednem odnosu s predlogom iz (ki se veže z rodilnikom), predlog na pa spet v dveh različnih sklonih (mestniku in tožilniku) v odnosu do z/s:
kje (mestnik): v Ljubljani, na Bledu
kam (tožilnik): v Ljubljano, na Bled
od kod (rodilnik): iz Ljubljane, z Bleda

V primerjavi s tema dvema paroma predlogov, od katerih se predlog na lahko umakne predlogu v (priseljenci ne uporabljajo več predloga na Črnučah, ampak v Črnučah), medtem ko se obratno ne dogaja, pa rabo predloga pri (veže se z mestnikom) otežuje še potreba po dodatnih dveh različnih predlogih: na vprašanje kam je nujen odgovor s predlogom k/h (ki se prav tako veže z mestnikom), na vprašanje od kod pa od (ta se veže z rodilnikom):
kje (mestnik): pri Sveti Trojici
kam (mestnik): k Sveti Trojici
od kod (rodilnik): od Svete Trojice

V primeru iz vprašanja gre za tudi drugod znano poenostavljenje rabe predloga pri ipd. ob krajevnem imenu, ki teži k v ali na. Tudi če dvojna raba predlogov v jezikovnih priročnikih ni zapisana, raba domačinov na določenem področju zavezuje nje same in tudi druge, ki govorijo in pišejo o krajevnih razmerah. Uradna oblika krajevnega imena obvezuje (Sveta Trojica v Slovenskih goricah), več svobode pa je pri izpuščanju dodatkov k osnovnemu imenu ali pri okrajšavah prepoznavnih delov (Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Trojica in Sv. Trojica), pri rabi enega od konkurenčnih predlogov ali pri rabi pridevnikov in prebivalskih imen. Pri predlogih zlepa ne more priti do napačne rabe, če le izbiramo tiste, ki se uporabljajo, dobro pa je, da je v istem besedilu rabljena samo ena skupina predlogov, torej ali pri ipd. ali v ipd., kar pa je odločitev govorečih ali pišočih.

Peter Weiss (april 2024)