Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Odgovor:

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika sta besedi v splošnem jeziku res sopomenki:

džámija -e ž (á)
pri muslimanih stavba, namenjena za verske obrede: verniki so prihajali v džamijo k večerni molitvi; v daljavi smo opazili vitke minarete džamij

mošêja -e ž (ȇ)
pri muslimanih stavba, namenjena za verske obrede: ogledati si znano mošejo; sarajevske mošeje; minaret mošeje

Besedi se razlikujeta po izvoru. Slovenski etimološki slovar pravi, da sta v slovenščino obe prišli iz arabščine, a preko različnih jezikov: džámija prevzeta prek balkanskih jezikov (iz arab. džāmic ‛mošeja’, kar prvotno pomeni ‛združevanje, kar združuje ljudi’); mošẹ̑ja -e ž novolat. ‛meschita’ (18. stol.) pa je prevzeta prek nemščine (a tja izposojena iz arab. masdžid ‛mošeja, molilnica’, dobesedno ‛mesto za priklanjanje, klečanje’).

V preteklih obdobjih se zlasti v zgodovinopisju bolj uporablja izraz mošeja, mogoče pod vplivom zahodnih virov (predvsem nemščine), za sodobnost pa bolj džamija pod vplivom južnoslovanskih jezikov. O tem tudi zgodovinski jezikoslovni viri:

mošeja – Pleteršnik za nem. die Moschee,
izraza džamija ni v starejših slovarjih,
v Korpusu starejših besedil IMP je mošeja izpričana 93-krat, prvič leta 1864, džamija pa 31-krat, prvič leta 1870 v delu Mahmud, kjer je v slovarčku razložena z 'mošeja', večinoma pa se pojavlja v besedilih, ki govorijo o Bosni (npr. Mara Rendića: črtica iz Bosne; Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, Tri pisma o Bosni, kjer najdemo zgled: največ je seveda džamij, ki jih mi prav po neturško imenujemo mošeje).

Danes v slovenščini (o tem sklepamo po pregledu strani slovenskih društev za promocijo islama) muslimani za molilnico uporabljajo oba izraza, in sicer ne glede na njene značilnosti (ali ima minaret ali ne). V drugih jezikih (npr. v bosanščini) pa lahko prihaja do razlik, vendar pa se tako razlikovanje v slovenščini ne odraža.
Sicer je bila pri dilemah glede poimenovanja ljubljanske džamije in ulice, ki vodi do nje, odločilna želja verske skupnosti (mnenje KSZI).

Čeprav v besedilu besedi v slovenščini uporabljamo kot popolni sopomenki, je pri lastnih imenih Modra mošeja treba upoštevati standardizirano ali ustaljeno izbiro.
Prav tako se lahko za posamezni verski objekt ustali le eno od poimenovanj, tudi če ne gre za lastno ime.

Urška Vranjek Ošlak, Alenka Jelovšek, Tina Lengar Verovnik (maj 2024)