Začetnica v imenih gasilskih regij

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, katero začetnico je smiselno uporabiti pri regijah. Ob pregledu odgovorov na vaši strani je zaslediti, da se statistične regije zapisujejo z malo začetnico (npr. podravska, notranjska ...). Ali je tako tudi pri poimenovanju gasilskih regij?

Odgovor:

Regija je v Pravnem terminološkem slovarju (2018) definirana kot ‘oblika organizirane lokalne ali širše politično, geografsko, gospodarsko ali drugače opredeljene skupnosti v nekaterih državah’, v Urbanističnem terminološkem slovarju (2016) pa pod 1. ‘širši teritorij s skupnimi naravnimi, gospodarskimi, funkcijskimi, zgodovinskimi, kulturnimi značilnostmi’. V Sloveniji regij kot upravno-administrativnih enot ne poznamo, se pa pojavljajo drugi termini, povezani z regijami, zato prihaja do težav pri njihovem pravilnem zapisovanju, saj ni vedno jasno, ali gre za lastna imena ali ne.
Imena regij uradno niso bila nikoli kodificirana, torej noben pravopis ni določal zapisa začetnice pri nobenem tipu – naj bo to statistična, kohezijska ... Zmeda je, kot opozarjate, razvidna ne le iz javne rabe, ampak tudi iz odgovorov v JS.

Trenutno stanje je naslednje:

statistične regije: Statistični urad RS omenja teritorialno razdelitev Slovenije na statistične regije, ki jih pišejo z malo začetnico, predvsem ker gre za ozemlje, ki nima tudi svoje upravne ureditve.
geografske regije: V Geografskem terminološkem slovarju (2005) so definirane kot ‘geografsko bolj ali manj homogeno, zaokroženo ozemlje, navadno z lastnim imenom’. Vse dosedanje členitve so zajete v delu D. Kladnika (Naravnogeografske členitve Slovenije, prednostno so pisane z veliko začetnico, saj so pogosto prekrivne z naravnimi geografskimi enotami. O tem tudi D. Plut v delu Regionalizacija Slovenije ..., 1999.
kohezijske regije: Poznamo jih v okviru EU. Omogočale naj bi čim bolj enoten razvoj na določenem območju, pri čemer je Slovenija razdeljena na Vzhodno Slovenijo in Zahodno Slovenijo, ime obeh regij pišemo z veliko začetnico. Vsaka od njiju vključuje več razvojnih regij, ki so v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v 6. členu definirane kot ‘temeljne funkcionalne teritorialne enote za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja, ki jih v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi’. Pri tem je zanimivo, da v Vzhodno Slovenijo sodi tudi Primorsko-notranjska regija, ki jo sicer geografsko umeščamo v zahodni del Slovenije.
gasilske regije: V Statutu Gasilske zveze Slovenije je v 3. odstavku 1. člena zapisano: »Gasilska zveza Slovenije je zveza vseh prostovoljnih gasilskih društev /…/ ter gasilskih zvez, ki so organizirani na občinski, medobčinski in regijski ravni.« V 24. členu tega statuta pa so kot člani upravnega odbora omenjeni tudi predsedniki regijskih svetov gasilskih regij. Tako so gasilske regije definirane le posredno, v pravilniku, ki ureja delo regijskih svetov, pa je v 3. členu napisano, da regijski svet ustanovijo gasilske zveze v regiji (ki je teritorialno povezana celota), vendar (gasilski) regijski svet ali (gasilska) regija nista pravni osebi zasebnega prava in praviloma nista organizirani po Zakonu o društvih. Na spletnih straneh Gasilske zveze Slovenije najdemo seznam 17 gasilskih regij s kontaktnimi podatki, po katerih bi sklepali, da gre za stvarna lastna imena in bi uporabili veliko začetnico, če bi zapisali polno ime. Zato svetujemo, da v primeru polnih poimenovanj pri gasilskih regijah uporabite veliko začetnico, npr. Belokranjska gasilska regija, Gasilska regija Ljubljana III, saj gre za stvarna lastna imena, četudi niso samostojne pravne osebe. Opozorimo naj še, da sta dve od teh regij organizirani kot samostojni pravni osebi, zato uporabljata zlasti uradni lastni imeni, in sicer je Gorenjska gasilska regija organizirana v Gasilsko zvezo Gorenjske, Gasilska regija Ljubljana I pa v Gasilsko zvezo regije Ljubljana.

Ob dejstvu, da pravopisci oz. jezikoslovci določajo rabo začetnice, ne pa, kaj je lastno ime in kaj ne, smo se posvetovali z geografi, natančneje s KSZI, ki je hkrati tudi pristojno telo za ugotavljanje uradnosti geografskih imen. Odgovor dr. Draga Perka je bil takrat objavljen tule: Kako pišemo razvojne in kako statistične regije? Je »severna Primorska« regija?

Uvajanje novih (tudi upravnih) regij prinaša vedno več pravopisnih težav, zato je ob prenovi pravopisnih pravil Pravopisna komisija zavzela naslednje stališče:

(1) Obseg in obstoj katerih koli regij bi bilo smiselno poenostaviti, saj uporabnik nima niti dovolj vedenja niti mehanizma, po katerem ključu ugotavljati, katere vrste regij so uradna imena in katere le imena »v nastajanju«.

(2) Predlog v poglavju Velika in mala začetnica – § 93) se glasi:

Imena slovenskih kohezijskih, razvojnih, statističnih in turističnih regij pišemo z veliko začetnico: Vzhodna Slovenija, Zahodna Slovenija; Obalno-kraška razvojna regija, Podravska razvojna regija; Osrednjeslovenska statistična regija, Primorsko-notranjska statistična regija; Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija.

Ta predlog je bil že v javni razpravi. Končna ubeseditev bo usklajena s KSZI.

(3) Pri pisanju velike začetnice opozarjamo, da naj uporabimo malo začetnico, »kadar je v (zlasti nestrokovnem) besedilu poudarjena njihova vrsta ali funkcija, njihovo (natančno) lastno ime pa za sporočanje ni bistveno« (Pravopis 8.0, Velika in mala začetnica – § 102).

Mateja Jemec Tomazin, Helena Dobrovoljc (maj 2024)