Vidski par glagola »slediti«
-
Vprašanje:
»Sledi spust in prečenje reke ...«
Glagolu sledi v povedi je potrebno določiti njegov vidski par.
Odgovor:
Glagol slediti nima vidskega para, oz. kot je natančneje opredeljeno v monografiji o glagolskem vidu v sodobni slovenščini, vidskega ustreznika, ki zahteva, da je pomenska razlika med nedovršnikom in dovršnikom v vsaj enem pomenu blizu 0, zato izstopa kategorialna vidska razlika.Eden pomembnejših razlogov za odsotnost vidskega ustreznika slediti v vsaj enem od pomenu je njegova pomenskost in s tem povezana dajalniška (ne pa tožilniška) vezljivost. Slediti torej ni premo prehoden (prehodnost dejanja v klasičnem smislu), saj ne pomeni dejanja, ki bi spreminjalo stanje, pri katerem bi nastajalo : nastalo nekaj novega, nova lastnost ipd. (kot npr. pri kuhati : skuhati [kosilo]; (s)kuhan; barvati : pobarvati [ograjo]; pobarvan; usihati : usahniti; usahel). To je dobro vidno tudi iz redkosti pridevnika stanja na -n/-t, npr. sleden, sledena. Prav tako ne pomeni dejanja iz n ponovitev, kjer dovršnik izraža eno od ali zaključen niz ponovitev (tip kašljati : zakašljati; kričati : zakričati/krikniti).
Kot lahko izveste v omenjeni monografiji, so tipična predponska obrazila, ki nesestavljenemu glagolu spreminjajo zlasti vid, manj(krat) pa pomen (kar je pogoj za vidski ustreznik), zlasti tista, ki so smerno manj določena: z-/s-, po-, o-, na-, za-. Slediti teh sestavljenk ali nima (*seslediti, *poslediti, *oslediti) ali pa imajo povsem drug pomen (naslediti, zaslediti); poleg tega se jim vezljivost spremeni v tožilniško. Pri pomensko bližjem npr. izslediti (ki bi poudarjeno lahko predstavljal rezultat '(namerno) slediti komu') se prav tako spremeni vezljivost, obenem pa je močan poudarek na uspešnosti iskanja, sledenja, česar slediti sam nima.
Primeru, po katerem sprašujete, ustreza 5. pomen slediti v SSKJ2 'prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem' ki ima bolj ali manj stanjski pomen ('biti v prostoru in posredno v opisu poti'), kar še zmanjšuje možnost za obstoj vidskega ustreznika (podobno npr. pri spati, živeti zaspati in zaživeti nista vidska ustreznika s pomensko razliko blizu 0, pač pa pomenita 'začeti spati, živeti').
Domen Krvina (maj 2024)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.