Kratki nedoločnik v prevodih

[Moderator]

Vprašanje:

Izjemno cenim vaše delo, ki omogoča hitro najti odgovore na jezikovna vprašanja, ki jih potrebujemo, da bi vzdrževali svoj jezik na dostojni ravni.

Ene od knjig slovenskega založnika sploh nisem mogel zbrano brati zaradi napačne rabe namenilnika. Prosim vas za obrazložitev, ali sem jaz stara šola in se namenilnik po novem uporablja drugače ali pa prevajalec in lektor te založbe ne opravljata svojega dela prav. Podoben način rabe namenilnika sem opazil tudi v gledališkem listu dramske predstave enega od ljubljanskih gledališč. Primeri rabe namenilnika, ki se meni zdijo v omenjeni knjigi napačni:

str. 82: To bi moral vprašat dedka Ottavia.
str. 82: Mogoče je hotel povedat, ... da imaš preveč dvomov.
str. 82: Samega sebe ne moreš prisilit, da verjameš.
str. 83: Lahko poskušaš razumet, zmeraj prit do dna svojih čustev ter ostat dosleden do sebe.
str. 83: Če želiš opravit svojo bar micvo, se moraš o tem samo pogovorit s svojimi.
str. 166: Ni moglo bit lahko.
str. 166: Zdaj moramo mislit na prihodnost.
str. 170: Smeli smo sedet na lesenih klopeh.
str. 170: Odveč je zapravljat čas.
str. 171: Kaj hočeš povedat?
str. 172: Prihajate iz situacije, ki si je niti predstavljat ne morem.
str. 172: Drugi prijatelji se ne morejo vrnit v Trst.

Nato prevajalec naredi salto mortale in v podobnem stavku uporabi nedoločnik:
str. 226: Kmalu se bo morala vrniti v sobo.

In spet naprej po starem:
str. 226: Ne morem več sedet pri mizi.
str. 226: Ne morem pustit, da mi tam strežejo.
str. 226: Ne zanima me, kaj ima za povedat.
str. 235: Jutri zjutraj moram oddat.
str. 235: Nočem bit vsiljiv.
str. 235: Tega si ne morem privoščit.
str. 236: Samo kavo znam skuhat.
str. 236: Tole znam skuhat.
str. 236: Je v redu, če mi začneš govorit o deželi?
str. 237: Preden prideva do jedra, si želim zvedet.
str. 237: Iz nič je uspel postat lastnik tovarne.
str. 237: Judje so morali zbežat.
str. 243: Vem, ampak moram začet delat. Tako se ne morem več vzdrževat.
str. 243: Nehal bi plačevat najemnino.
str. 243: Nočem te izkoriščat.
str. 243: Ne moreš si predstavljat, koliko bi s tem pridobila.
str. 252: Ti se moraš poročit z moškim iz svojega kroga.
str. 252: Nikoli me ni znal razumet.
str. 252: Učiš me obešat perilo.
str. 252: Jaz znam samo študirat, igrat klavir in se sprehajat.
str. 253: Daj mi svobode, ki nima nič opravit z denarjem.

Odgovor:

V primerih, ki jih navajate, ne gre za namenilnik (ta se rabi samo za glagoli premikanja oz. glagoli s komponento premikanja, npr. tudi če kdo koga kam pošlje, da ipd.), pač pa za nedoločnik, in sicer v večini primerov za naklonskimi glagoli (morati, moči, hoteti, smeti), glagoli mentalne dejavnosti / pridobivanja znanja (znati, učiti) ali faznimi glagoli (nehati).

Da je uporabljen t. i. kratki nedoločnik, ki se zaradi zapisa vokalne redukcije nenaglašenega končnega i pisno (ne pa vedno nujno v kvantiteti naglasa) ujema z namenilnikom, je verjetno pogojeno s tem, da je prevajalec želel ponazoriti stilno zaznamovanost v manj formalnem, zlasti pa neformalnem govornem položaju. Za take položaje pogovornost, za katero je značilna tudi vokalna redukcija zlasti nekaterih oblik, kot je nedoločnik, ni nenavadna. Tudi SP 2001 v 1050. členu Pravil, kjer je za kratki nedoločnik (in druge lastnosti knjižne pogovorne zvrsti) zapisana omejitev, kje je tak zapis toleriran, opozarja:

»Ta manj stroga oblika knjižnega jezika se v umetnostnih besedilih in pri citiranju nezbornih lastnosti besedila lahko tudi zapisuje.«

Ker ne vemo, za katero literarno delo gre in kakšni so (bili) prevajalčevi nameni, je to seveda ugibanje, pa vendarle se zdi to najbolj verjetna razlaga.

Domen Krvina (junij 2024)