×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Nestični pomišljaj med neistovrstnimi sestavinami pri imenih krajev

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno stični pomišljaj
    pravopisstični pomišljajnestični
    1 Objave 1 Posters 220 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Ali nasvet o uporabi nestičnega pomišljaja med neistovrstnimi sestavinami (npr. pri datumih) velja tudi za kraje, npr. Škofja Loka – Nova Gorica? Kako potem ravnati pri "mešanih" primerih, npr. Škofja Loka–Kranj–Jesenice–Zgornje Gorje? Ali gre morda tu kljub vsemu za istovrstne sestavine?

      Pri odgovorih v svetovalnici pa smo že večkrat naleteli na problematiko večbesednosti, ko s stičnimi ločili ne povezujemo zgolj enakovrstnih sestavin, zato smo se odločili za nestičnost:

      • namesto stičnega pomišljaja, ki ne povezuje istovrstnih sestavin (2013–2014), smo predlagali nestični pomišljaj (28. februar 2012 − 1. marec 2013): https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/163/ali-je-predložni-pomišljaj-lahko-tudi-nestičen;


      Odgovor:

      V navedenem odgovoru je citirano pravopisno pravilo SP 2001 (§ 394), v katerem je predstavljen t. i. predložni pomišljaj. Med tam navedenimi zgledi je pomišljaj vedno rabljen med dvema istovrstnima enotama, ki določata začetno in končno točko intervala, npr.

      • dve topografski točki, ki ju povezuje cesta, proga, pot, prekop ... (proga Ljubljana–Trst (= od Ljubljane do Trsta), prekop Ren–Donava);
      • dve številski vrednosti, npr. dve ceni, letnici, strani, uri ... (knjiga bo stala 80–100 SIT, str. 125–132, v letih 1941–1945, Odprto 8–12)).

      Predložni pomišljaj je tehnično pomagalo za okrajšanje besedila, kar ima smisel, če besedilo ostane nedvoumno razumljivo in pri branju nimamo težav. Predložni pomišljaj ni nadomestilo za eno besedo oz. predlog, kot je npr. vezaj nadomestilo veznika in, ampak pomeni »od ... do«, torej ga moramo integrirati v besedilo pred in med obe sestavini, npr. Odprto 8–12 preberemo odprto od osmih do dvanajstih.

      Če ne gre le za dve omejevalni točki ali vrednosti, predložni pomišljaj nima vrednosti »od ... do«, kar se dobro vidi pri glasnem branju, ko se vstavljanje predlogov zaplete, npr. vlak vozi na relaciji Novo mesto–Zidani Most–Ljubljana preberemo navadno kar brez predlogov: vlak vozi na relaciji Novo mesto, Zidani Most, Ljubljana. Kljub temu se je tudi v tem primeru uveljavilo zapisovanje stičnega pomišljaja.

      Helena Dobrovoljc (junij 2024)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si