Vejica med stavčnimi členi

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali mora vejica stati pred se in kateri člen v SP to določa.
Zaradi navezanosti Slovencev na običaje in navade se ohranjajo tudi mnogi prazniki, ki sicer niso dela prosti dnevi.
Zaradi navezanosti Slovencev na običaje in navade, se ohranjajo tudi mnogi prazniki, ki sicer niso dela prosti dnevi.

Odgovor:

V navedenem primeru vejice v povedi ni. Gre namreč za enostavčno poved, v kateri besedna zveza zaradi navezanosti Slovencev na običaje in navade opravlja vlogo prislovnega določila vzroka (po njem se vprašamo z Zakaj?).

Vejico bi postavili v primeru, ko bi vzrok izrazili z vzročnim odvisnikom: Ker smo Slovenci navezani na običaje in navade, se ohranjajo tudi mnogi prazniki, ki sicer niso dela prosti dnevi. Tudi po tem se vprašamo z Zakaj?, vendar je razlika med stavčnim členom in odvisnikom očitna: drugi vsebuje osebno glagolsko obliko smo navezani, prvi pa samostalnik navezanost, ki je sicer nastal iz glagola (pravimo mu tudi glagolnik), a to na stavo vejice ne vpliva. Res pa je postavljanje vejic za tako dolgimi prislovnimi določili pogosta napaka – malo zaradi vpliva glagolskega izvora samostalnikov v njih, še bolj verjetno pa zato, ker zaradi njihove dolžine na tem mestu (lahko) vdihnemo in naredimo kratek premor (kar pa v govoru pogosto ustreza vejici kot pisnemu znamenju).

V SP 2001, člen 333 je pravilo v poglavju Vejica – »Med polstavkom in drugim delom povedi« ubesedeno takole:

Samostalniških zvez, nastalih iz odvisnika, z vejico ne ločimo od okolja: Ob slovesni podelitvi bralnih značk osnovnošolcem (= Ko so slovesno podelili bralne značke osnovnošolcem,) je govoril tudi šolski ravnatelj.

Tina Lengar Verovnik (julij 2024)