Pravopisno tolmačenje zakona o nazivih

[Moderator]

Vprašanje:

Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/2011, 97/2011-popr. in 109/2012) določa, da se tuji znanstveni naslov lahko navaja v izvorni obliki. »Tuji naziv oziroma naslov, ki se ne prevaja v slovenski jezik, se navaja skupaj z navedbo države izvora listine o izobraževanju, prevedeno v slovenski jezik.« Na primer: Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA). Odgovor o Mag. Phil. (za naziv, pridobljen v Avstriji) navaja samo zakon in zapis v izvorni obliki.

Zanima me, kako ravnati v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih, saj nas prislov »lahko« odvezuje od striktne rabe navajanja izvornega naziva in ustanov(e) v celoti, po mojem primernega za uradne listine besedila. Ali bi bilo v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih primerno prevajati nazive in bi bilo pravilno ddr. Klemen Jaklič ali zgolj dr. Klemen Jaklič, kot se na MVZI sklicujejo na »zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih«? Bi bila Mag. Phil. Ana Novak z avstrijskim nazivom lahko mag. fil.?

Odgovor:

V uradnih besedilih velja določilo, ki ga navajate, tj., da "imetnik tujega naslova lahko tega uporablja v Republiki Sloveniji v izvorni obliki v skladu s predpisi države izvora listine o izobraževanju (oziroma v njegovi transkripciji)", če ob tem navaja tudi državo, v katerih je naslov pridobil. Sicer se uporabljajo slovenski nazivi, najverjetneje v skladu z nostrifikacijo, ki jo določa vsaka univerza vsakemu posamezniku posebej. Oseba se v akademskem okolju predstavlja v skladu s pogodbenimi določili svojega delodajalca ali plačnika.

Če je v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih, npr. ob novicah, poročanju, intervjujih ipd., treba navajati stopnjo akademske izobrazbe, potem to storimo na različne načine: tudi opisno. Oseba z dvema doktoratoma je navadno zapisana po slovensko, npr. kot dvojni doktor ali ddr. Pri doktoratih je tako poljudno nazivanje še najmanj problematično. Z izjemo t. i. častnih doktoratov, ki so pridobljeni brez povezave z akademsko ustanovo ali brez predhodne višješolske izobrazbe, se merila za doktorate po svetu malo razlikujejo (navadno zahtevajo izvirno delo, raziskavo, ki jo oceni komisija različnih ocenjevalcev, zagovarja pa kandidat ustno), zato doktorje z različnih vetrov in smeri, področij v poljudnih besedilih imenujemo doktorje.
Več težav je pri nižjih nazivih, npr. magisteriju, po katerem sprašujete, saj je že na Slovenskem magisterij lahko znanstveni ali bolonjski, slednji v skladu z bolonjskim programom tudi primerljiv z drugimi evropskimi, medtem ko je magisterij npr. v ZDA lahko pridobljen le na osnovi enosemestrskega tečaja, eno- ali dvoletnega študija, pri nekaterih pa je pridobljen tudi pod povsem enakimi pogoji kot v Sloveniji. Najboljši informatorji glede ustrezne uporabe naziva so seveda nosilci sami, ki navadno sledijo postopku nostrifikacije, tj. potrditvi veljavnosti izobrazbe, ki določi tudi vrsto ustreznega naziva na ustanovi, ki nostrifikacijo izvaja.

Raba naziva Mag. phil/Phil. (Avstrija) v slovenščini je odvisna od tega, kje je ta Mag. phil/Phil. magistrirala v Avstriji in kako je nostrifikacijska komisija odločila za rabo v našem okolju, namreč Mag. phil/Phil. je v Avstriji krajšava za magistra ali magistrico filozofije, pri čemer se s tem nazivom naslavljajo »številni humanistični in družboslovni študiji« (Vir: https://www.studieren.at/abschluesse/magister/), pri nas pa bi tak naziv pomenil magistra/magistrico filozofije, torej nekoga, ki je magistriral iz filozofije, ne iz kake druge vede, ki jo je mogoče študirati na filozofskih fakultetah po svetu.
Če v poljudno strokovnih in publicističnih besedilih uporabljamo okrajšano obliko, izberimo raje izvorno obliko (kot je v primeru mag. phil.), ker bi poskusi podomačevanja lahko privedli do nesporazumov, ki so navedeni zgoraj.

Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (julij 2024)