Pomen kvalifikatorjev »stilno« in »ekspresivno«
-
Vprašanje:Prosim, če mi lahko odogvorite na naslednja vprašanja. Kaj pomeni kvalifikator stil. (stilno) pri besednem geslu? Če pomeni stilno isto kot narečno, zakaj pri nekaterih besedah piše stilno pri drugih narečno? Zanima me tudi pomen kvalifikatorja ekspresivno.
Primer:
nájti nájdem dov., nášel nášla, stil. nájdel nájdla (á)
Odgovor:Tipologija kvalifikatorjev in drugih slovarskih oznak ter njihov pomen in raba v slovarju SSKJ2 so razloženi v Uvodu v členih § 96–159.
O kvalifikatorju stil. (stilno) v členu § 122 izvemo, da »stoji v glavi ali zaglavju slovarskega sestavka pred dvojnico, ki je v knjižnem jeziku stilno obarvana; nadomešča torej enega od stilno-zvrstnih kvalifikatorjev.«
Stilno-zvrstni kvalifikatorji v SSKJ2 so: bibl. (biblijsko), knjiž. (ozkoknjižno), pesn. (pesniško), pisar. (pisarniško), publ. (publicistično), vznes. (vzneseno), nar. (narečno), otr. (otroško), pog. (pogovorno), nižje pog. (nižje pogovorno) in žarg. (žargonsko). Kvalifikator stil. torej ne zaznamuje nujno narečnih dvojnic, te zaznamuje kvalifikator nar., ko je jezikovna enota rabljena v več narečjih ali narečnih skupinah, oz. kombinacija nar. in kvalifikatorskega pojasnila, ki natančneje določa prostor rabe, npr. nar. primorsko botega.
Kvalifikator stil. prinaša uporabniku informacijo, da jezikovna enota ni nevtralna, temveč značilna zlasti za določena besedila na kakem področju, določeno jezikovno zvrst ali jezikovno različico, zato je v splošni knjižni rabi opazna in lahko deluje nenavadno. Izbira jezikovne enote, označene s kvalifikatorjem stil., torej sproža stilni učinek, ki pa ni v tolikšni meri določljiv, kot je pri jezikovnih enotah, ki so okvalificirane z ostalimi stilno-zvrstnimi kvalifikatorji.
V vašem primeru – nájti nájdem dov., nášel nášla, stil. nájdel nájdla (á) – je povedna primerjava s pravopisnim slovarjem, v katerem je dvojnica nájdel -dla označena s kvalifikatorjem pokr. (pokrajinsko pogovorno), kar kaže, da je vzrok za kvalifikator stil. v SSKJ2 najverjetneje prostorska zaznamovanost dvojnice. Razlog, da je dvojnica v SSKJ2 in SP različno označena, sta različna nabora kvalifikatorjev in drugih oznak, ki ju slovarja uporabljata (v SSKJ2 kvalifikatorja pokr. ni). O kvalifikatorjih v SP si lahko preberete v Pravilih v paragrafih § 1059–1067.
Kvalifikator ekspr. (ekspresivno) je v Uvodu SSKJ2 v členu § 144 razložen kot »Poudarjeno prenesena raba ali čustveno obarvana beseda, pomen ali zveza«. S tem kvalifikatorjem so torej označene jezikovne enote, ki kažejo na govorčevo vrednotenje oz. subjektiven odnos do povedanega, najpogosteje gre za rabo besed v metaforičnih pomenih. Pri tem kvalifikator označuje širši spekter vrednotenja med (čustveno) naklonjenostjo in nenaklonjenostjo ali namero uporabnika izraziti kaj na presenetljiv, opazen, slikovit način. Med t. i. ekspresivnimi kvalifikatorji (evfem. (evfemistično), iron. (ironično), ljubk. (ljubkovalno), nizko, slabš. (slabšalno), šalj. (šaljivo), vulg. (vulgarno)) je najsplošnejši, v slovarju pa uporabljen tudi, ko vrste ekspresivnosti ni mogoče natančneje določiti.
Duša Divjak Race (julij 2024)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.