Ujemanje sestavljenega osebka: osebki različnega spola in števila




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.

    Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.


    Odgovor:

    V Slovenski slovnici (Toporišič 42004: 609) je navedeno pravilo ujemanja med osebkom in povedkom, ki velja za NEPRIREDNI (enojedrni) OSEBEK:

    »Osebek nima vpliva na obliko povedka, ko je v povedkovem določilu samostalnik v množini ali dvojini; tedaj je namreč vez kljub edninskemu osebku v množini ali dvojini«,

    kar velja za primer: To mesto (OSEBEK) so Brežice (POVEDK. DOLOČILO) pa tudi za nekoliko drugačno situacijo v primeru: Starši (OSEBEK) sta oče in mati (POVEDK. DOLOČILO).

    Za ujemanje PRIREDNO ZLOŽENEGA OSEBKA s povedkom podaja Toporišič (42004: prav tam) novo pravilo:

    »Kadar je osebek priredno zložen, se rabi osebna glagolska oblika načeloma v dvojini ali množini, pač glede na to, koliko jeder ima tak zloženi osebek in v katerem številu so. Edninsko edninsko edninsko ali pa edninsko needninsko jedro zahtevajo množinski povedek.«

    Primeri, ki vključujejo glagol biti (kot v vašem vprašanju), in potrjujejo to pravilo, bi bili:

    • Govoriti in delati (OSEBEK) sta dve stvari (POVEDKOVO DOLOČILO).
    • Vaš in naš oče (OSEBEK) sta prijatelja (POVEDKOVO DOLOČILO).

    In še nekoliko prilagojen zgled:

    • Vaš, naš in njegov oče (OSEBEK) so prijatelji (POVEDKOVO DOLOČILO).

    Če kot osebek vašega stavka določimo osnovna pogoja za nastanek žleda intemperaturni obrat in padavine kot povedkovo določilo, dobimo situacijo, značilno za prvo pravilo, po katerem bi se vaš primer, tako kot starši sta oče in mati, glasil:

    • Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.

    Če pa v vašem stavku določimo kot osebek priredno zvezo temperaturni obrat in padavinein kot povedkovo določiloosnovna pogoja za nastanek žleda, dobimo situacijo, ki ustreza drugemu pravilu, hkrati pa tudi pravilu, po katerem se povedek ravna po tistem delu zloženega osebka, ki je povedku najbližji (Toporišič 2004: 610), torej:

    • Temperaturni obrat in padavine so osnovni pogoji za nastanek žleda.

    Stvar pa se tu ne konča, saj moramo zgornji zloženi osebek videti kot prirednost dveh pogojev, od katerih je en pogoj temperaturni obrat, drugi pogoj pa so padavine in ne seštevek temperaturnega obrata in padavin (po Toporišiču edninski needninski osebek), kar v končni obliki da naslednjo, po mojem mnenju najbolj sprejemljivo rešitev:

    • Temperaturni obrat in padavine sta osnovna pogoja za nastanek žleda.

    oz.

    • Osnovna pogoja za nastanek žleda sta temperaturni obrat in padavine.

    Polona Gantar (december 2014)


Prijavite se za odgovor