Spol samostalnika »radio«

[Moderator]

Vprašanje:

Prosil bi za pojasnilo, saj si z iskanjem po več različnih virih nisem razjasnil vprašanj, ki se mi postavljajo.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slovenskem pravopisu 2001 in Slovenskem etimološkem slovarju je beseda radio označena kot samostalnik moškega spola, v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika pa kot samostalnik srednjega spola, ne da bi bila navedena še oznaka, da je to tudi samostalnik moškega spola. Je v slednjem primeru kakšna posebnost oziroma dodatna možnost (prim. s samostalnikom radio v nemškem jeziku, za katerega je na spletni strani DWDS navedeno, da je to samostalnik srednjega spola, süddeutsch, österreichisch in schweizerisch pa ga določajo kot samostalnik moškega spola)?

V Sinonimnem slovarju slovenskega jezika je pri samostalniku radio naveden kot sinonim samostalnik radiofuzija, napotilo pa je še na samostalnika postaja in sprejemnik. Ali je mogoče to razumeti, da ima samostalnik radio, ko se ga uporabi v pomenu, ki ga opredeljuje samostalnik v srednjem spolu, nekoliko manj možnosti uporabe kot samostalnik radio v moškem spolu (prim. z možnostmi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika)?

Bi bili tako smiselni besedni zvezi odmevno radio in neodmevno radio, če bi se glede na Sinonimni slovar slovenskega jezika želelo opisati radijsko postajo bodisi z dobro bodisi s slabo odmevnostjo oziroma priljubljenostjo/dosegljivostjo med poslušalci? Besedno zvezo odmevni radio (ko je samostalnik radio v moškem spolu) je mogoče zaslediti v bazi Gigafida 2.0 v enem primeru, iskanje z Googlom pa pokaže nekaj več primerov. Besedne zveze »neodmevni radio« ni mogoče najti ne v bazi Gigafida 2.0 ne z Googlom. Ne v bazi Gigafida 2.0 ne z Googlom ni mogoče najti besednih zvez »odmevno radio« in »neodmevno radio«.

Ali imata lahko besedni zvezi odmevno radio in neodmevno radio še kakršenkoli drugačen pomen?

Hvaležen bom za Vaša pojasnila.

Odgovor:

Pri določanju spola samostalnika radio je v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika zagotovo prišlo do napake, o čemer pričajo tudi drugi slovarji na portalu Fran, ki jih navajate, saj je radio v knjižni slovenščini moškega spola, čeprav gre za prevzeto besedo s končnico -o, ki je za moške samostalnike manj značilna. Ker pri neživih samostalnikih, zlasti predmetih in pojmih, spola ni mogoče določati v skladu z njihovo "naravo", se ravnamo po končnicah. Samostalnike s končnima -o (embrio, trio, biró, bendžo ...) in -e (finale, atelje, kliše), ki veljata pri slovenskih starejših samostalnikih za značilni srednjespolski končnici (sonce, jedro, oko, cedilo ...), pri novejših prevzemih uvrščamo med moškospolske. Tako velja tudi za radio, pri katerem tudi v rabi (npr. v zvezah s pridevnikom – nacionalni, javni – ljubljanski – prenosni, velik) ni nobenega dvoma o spolu.
Pred več kot desetletjem je bila v javnosti razprava o tem, ali je finale srednjega ali moškega spola, v sosednji hrvaščini je tedaj obveljalo, da je finale obojespolski – m/s (kot je npr. v slovenščini vodja – m/ž), pri nas pa je prevladal in se povsem uveljavil moški spol. Podobno velja za lastna imena tipa Tokio, Oslo, Kairo ...

Tako sta tudi besedni zvezi odmeven radio in neodmeven radio, v katerih je radio v zvezi s pridevnikoma moškega spola, ki ju v povedih oz. besedilu srečujemo pogosteje v povednem položaju (radio je odmeven, radio ni neodmeven), pravzaprav sopomenki priznanemu ali cenjenemu radiu (SP 2001).

Na vaše tretje vprašanje o sopomenkah samostalnika radio pa je mogoče odgovoriti s pomočjo SSKJ-jevske pomenske analize, saj je radio (1) naprava, (2) oddajnik, (3) sprejemnik, (4) sredstvo, (5) ustanova ... Razlike med redakcijama samostalnika radio v moškem ali srednjem spolu ni, saj je tu, kot rečeno, prišlo do lapsusa pri pripisu spola v tem slovarju. Za ustrezno tolmačenje sicer zapletenega sistema kazalk si lahko preberete uvod v slovar. Sistem sopomenk se namreč razširja tudi z usmerjanjem na rabo izraza v različnih funkcijskih zvrsteh, npr. samostalnik radiodifuzija je najširši pojem za opisovanje oddajanja vseh vrst radijskih signalov; radio pa tudi praktičnosporazumevalna oblika besednih zvez, kot so radijski sprejemnik, oddajnik, aparat ...

Helena Dobrovoljc (september 2024)