Izgovor portugalskih nosnih dvoglasnikov: »Camões«, »Guimarães«

[Moderator]

Vprašanje:

O nosnikih v francoščini in poljščini sta že pisali (npr. Francoski nosnik: zakaj Laurent prevzemamo kot [lorán], ne pa [lorón]?), kaj pa portugalščina?

Kako v slovenskem knjižnem jeziku izgovoriti priimek portugalskega pesnika Camõesa, nas je učil že pravopis iz leta 1962, v katerem je posebej poudarjeno, da se portugalskemu izgovoru približamo, če Camões izgovorimo [kamójnš], Guimarães pa [gimarájnš]. Pravilo, da nosniško dvočrkje ãe pred soglasnikom izgovorimo [ajn], je tudi v razpredelnici pravopisa 2001: Guimarães [gimarájnš]. Camões [kamójnš] in Guimarães [gimarájnš] sta torej uveljavljeni imeni.

Predlog pravil za prevzemanje iz portugalščine v Pravopisu 8.0 pa nosno prvino popolnoma odpravlja in predvideva izgovor [kamójš] in [gimarájš]. Ali ni v portugalščini enak glas (ɒ̃) kot pri francoskih besedah Saint Laurent (fr. [sæ̃ lɔːʁɒ̃]) in Prigent (fr. [pʁiʒɒ̃])? Pa v francoščini prevzemamo z n: [sên lorán], [prižán].

Odgovor:

Pri sestavljanju prevzemalnih preglednic za tuje jezike sodelujeta strokovnjak za tuji jezik in slovenist, po potrebi jih je lahko tudi več, za prevzemalna pravila zadolženi sodelavci Pravopisne komisije in Oddelka za pravopis pa rokopis pregledajo, uskladijo morebitna neskladja z drugimi jeziki in odobrijo za javno razpravo. Po javni razpravi bo pripravljena končna redakcija, ki bo tudi krovna – iskanje skupnih točk pri različnih jezikih.

V tako demokratičnem postopku so upoštevana različna načela – tako izročilo, ki vključuje navade dosedanjih pravopisov, opažanja strokovnjakov za jezik, ki se ukvarjajo s poučevanjem tujih jezikov, kot tudi aktualne jezikovne navade. Vsa pravila naj bi bila v soglasju z glasoslovnimi zakonitostmi slovenskega jezika, opisanimi v poglavju Slovnični oris za pravopis (Glasoslovni oris in Glasovno-črkovne premene).

Ob vsaki predstavitvi tujega jezika smo še posebej pozorni na glasove, ki jih slovenski glasovni sistem ne pozna. To velja tudi za nosnike, ki se pojavljajo v različnih jezikih in različnem glasovnem okolju ter so tudi zapisani in izgovorjeni različno.

Nosnik [ɒ̃] smo v francoščini prevzemali z [an], ki je v slovenščini pogost končaj. Za portugalščino je SP 2001 (čl. 1094) za [ã] »na koncu besede ali pred o« predpisal nenosni izgovor, tj. [a]: »Sertã, Christovão – [sêrta, kristováo]«, in umaknil portugalski naglas s končnega a; izgovora [sertán] za Sertã, ki naj bi ustrezal prevzemanju francoskega nosnika [ɒ̃] kot [an], ni zapisal, saj se nosna izgovora kljub enakemu fonetičnemu zapisu razlikujeta po slušnem vtisu. V predlogu novih pravil v Pravopisu 8.0 sta navedeni imeni s končniškim naglasom: Covilhã [koviljá], Maracanã [marakaná].

SP 2001 je predlagal tudi tipografske zamenjave za naglasna in ločevalna znamenja, za črkovni sklop -⟨ães⟩ in -⟨ões⟩ tako navaja, da »nosnost navadno zaznamujemo z n za samoglasnikom e: […] Guimaraes/Guimaraens, Camoes/Camoens«. Nenosni izgovor za dvočrkji ⟨ãe⟩ in ⟨õe⟩, ki se pojavljata »pred soglasnikom« (natančneje pred črko s), je reševal drugače, in sicer kot [ajn] v Guimarães [gimarájnš] (port. [ɡimɐˈɾɐ̃jʃ]) in kot [ojn] v Camões [kamójnš] (port. [kaˈmõjʃ]). Glasovna sklopa [ajn] in [ojn] se v slovenščini pojavljata, [ajnš] in [ojnš] pa sta nam tuja in malo težje izgovorljiva. Poglavitni slušni vtis – močnejši v portugalskem izgovoru je j, nosni izgovor pa komaj zaznaven – in fonetični zapis sta strokovnjakoma za portugalščino in tudi članom komisije olajšala odločitev za pravila prevzemanja portugalskih nosnikov, govorcem pa, verjamemo, olajšala tudi izgovor obeh imen kot [gimarájš] in [kamójš].

Kadar je kak izgovor, ki odstopa od sistemskih pravil, v zavesti Slovencev močno prisoten, ga omenimo v posebnostih pod preglednico.

Marta Kocjan Barle (oktober 2024)