×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Začetnica pri zapisu umetnostnih ikonografskih motivov

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno mala ali velika začetnica
    pravopismala ali velika začetnicastvarna lastna imena
    1 Objave 1 Posters 185 Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Zanima me uporaba velike začetnice pri zapisu ustaljenih umetnostnozgodovinskih ikonografskih motivov, na primer oznanjenje, beg v Egipt, snemanje s križa ... V umetnostni zgodovini menda velja, da se ustaljeni motivi pišejo z veliko začetnico, torej Oznanjenje, Beg v Egipt itd., vendar ne najdem jezikovnega argumenta za tak zapis – razen seveda, ko gre za poimenovanje oziroma naslov konkretnega umetniškega dela. Tako se mi zdi ustrezno zapisati van Eyckovo Oznanjenje, po drugi strani pa, da neka slika prikazuje motiv oznanjenja. Ali je ime motiva upravičeno pisati z veliko začetnico ali ne?


      Odgovor:

      Kadar govorimo o motivu kot o osnovni tematski prvini umetniškega dela (razlaga v SSKJ), uporabimo malo začetnico. Razloga za zapis z veliko začetnico ni, naj gre za motive literarnih del (motiv desetnice, motiv lepe Vide, motiv umetnika) ali za podobe, kakršne srečujemo v umetnosti in ikonografiji (tihožitje, doječa mati, sejalec, verski motivi, kot so npr. snemanje s križa, pietà; mitološki motivi, npr. rojstvo Venere, ugrabitev Evrope). Gre za vrstne oznake, ki imajo različne umetniške uresničitve. In ko gre za umetniška dela, npr. Botticellijevo Rojstvo Venere (italijansko: Nascita di Venere), jih pišemo z veliko začetnico.

      Razlog za nerazlikovanje med motivom in avtorsko umetnino je velikokrat dejstvo, da so med pogosto rabljenimi motivi taki, ki imajo slavnega »prednika« (ne nujno tudi začetnika). Tako je da Vincijeva umetnina »Zadnja večerja« še v sodobnosti pogosto uporabljena kot reprodukcija za gobeline, tapete ali podobe na platnu, npr. Izdelal je tudi patiniran motiv Zadnje večerje po Leonardu da Vinciju. V tem primeru ne gre za vrstno oznako motiva, temveč zgolj za poustvarjanje konkretnega umetniškega dela, ob katerem se zgodi, da se ime umetnika izpusti, še vedno pa je uporabljena velika začetnica: npr. Izvezel je svoj gobelin z motivom Zadnje večerje. (tj. z Leonardovim motivom Zadnje večerje).

      Helena Dobrovoljc (november 2024)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si