Ali sta »bolnišnica« in »bolnica« sopomenki?

Moderator

Vprašanje:

Vprašanje se nanaša na partizanske bolnišnice. V registru kulturne dediščine se uporablja oblika bolnišnica, saj ta oblika velja za knjižnonormativno ustreznejšo. Kot beremo v članku Natalije Ulčnik, Dvojnici bolnica – bolnišnica v 19. stoletju in danes (https://srl.si/sql_pdf/SRL_2014_4_13.pdf), se je za medicinske bolnišnice uveljavila ta oblika, za veterinarske pa pretežno bolnica. Opažam, da se pri partizanskih bolnišnicah uporabljata obe obliki. Na Geopediji (Karta Partizanstvo) uporabljajo bolnišnica, Franjo in roške bolnice pa muzeji predstavljajo kot bolnice. Zanima me vaše mnenje o tem, kaj priporočate.

Odgovor:

Za splošno in tudi terminološko rabo je primernejši in manj zaznamovan izraz bolnišnica, izraz bolnica pa se uporablja v manj formalnih položajih.

Obrazložitev

Besedi bolnišnica in bolnica sta sopomenki, obe pomenita ustanovo, v kateri se zdravijo bolniki. Obe sta del knjižnega jezika, saj sta tvorjeni po slovenskih besedotvornih vzorcih. Razlikujeta se njuna besedotvorna podstava in obrazilo:

beseda bolnišnica je izpeljana iz besedotvorne podstave bolnik- in obrazila -nica; pri besedi bolnik se končni k premenja s š (tako tudi jetnik > jetnišnica, bojevnik > bojevniški, Aztek > azteški);
beseda bolnica pa je izpeljana iz besedotvorne podstave boln- (ki je rodilniška osnova pridevnika: bolan, rod. boln|ega) in obrazila -ica. Obe obrazili sta za kraj, prostor, ustanovo ustrezni in uresničeni (jetnišnica, mrtvašnica, norišnica : čajnica, delavnica, risalnica).

Z besedotvornega vidika sta izraza bolnica in bolnišnica enakovredna.

Iz jezikovnih priročnikov knjižnega jezika pa lahko razberemo, da se je med obema izrazoma v preteklosti vzpostavilo neenakovredno razmerje: za ustanovo, v kateri zdravijo bolnike, so jezikoslovci priporočali izraz bolnišnica. To vrednotenje je vezana na rabo – pogosteje rabljen izraz je manj zaznamovan in zato nevtralnejši.
(1) Bolnici je bila v pravopisnem slovarju (SP 1962) pripisana sopomenka bolnišnica, kar kaže, da je bila tedaj bolnica redkeje rabljena, saj so v tem slovarju pri »redkeje rabljenih, pomensko manj znanih ali le krajevno živih izrazih po navadi dodani tudi splošno razumljivi in rabljeni sinonimi« (SP 1962: 6).
(2) Prva izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika tega razmerja ne izkazuje, saj imata bolnica in bolnišnica enako razlago, glede na ponazarjalno gradivo pa je mogoče sklepati, da sta bila izraza v nekaterih zvezah enako ustaljena (otroška bolnica/bolnišnica, bolnica/bolnišnica za duševne bolezni), v nekaterih zvezah pa je bil bolj ustaljen bodisi izraz bolnišnica bodisi izraz bolnica (splošna bolnišnica, klinična bolnišnica, veterinarska bolnišnica : vojaška bolnica, partizanska bolnica).

bolníšnica -e [u̯n] ž (ȋ) zavod za zdravljenje bolnikov: bolnišnica sprejema vsak dan; odpeljali ga bodo v bolnišnico; otroška, splošna bolnišnica; klinične bolnišnice; bolnišnica za duševne bolezni / veterinarska bolnišnica

bólnica -e ž (ọ̑) zavod za zdravljenje bolnikov: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju

(3) V slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 sta izraza prikazana kot neenakovredna, saj je v geslu bolnica v ležečem tisku, ki zaznamuje v knjižnem jeziku nevtralno ali navadnejšo dvojnico, navedena bolnišnica.

bólnica -e ž (ọ̑) zdraviti se v ~i v bolnišnici

(4) To razmerje izkazuje tudi druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014), saj razlagi v geslu bolnica za podpičjem sledi nadrejena (tj. po rabi močnejša) sopomenka bolnišnica.

bólnica -e ž (ọ̑)
zavod za zdravljenje bolnikov; bolnišnica: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnišnica na skritem kraju

bolníšnica -e [bou̯nišnica] ž (ȋ)
zavod za zdravljenje bolnikov: bolnišnica sprejema vsak dan; odpeljali ga bodo v bolnišnico; otroška, splošna bolnišnica; bolnišnica za duševne bolezni / klinična bolnišnica bolnišnica, ki združuje več klinik; negovalna bolnišnica bolnišnica za ljudi s potrebo domskega varstva, ki se morajo rehabilitirati po odpustu iz bolnišnice / veterinarska bolnišnica

Pregled sodobne knjižnojezikovne rabe kaže, da je bolj ustaljen izraz bolnišnica. Če v korpusu Gigafida 2.0 in slWac (v korpusu Gigafida 2.0 je delež lektoriranih besedil večji kot v korpusu slWac) primerjamo zveze, navedene v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ugotovimo, da se le ob pridevniku veterinarski pogosteje pojavlja izraz bolnica, kar je povezano tudi s tem, da so med zgledi uradna imena ustanov.

	Zadetki v korpusu Gigafida 2.0		Zadetki v korpusu slWac
	bolnica	bolnišnica	bolnica	bolnišnica
otroška ...	57	824	39	330
splošna ...	179	9747	111	3032
... za duševne bolezni	6	74	11	43
klinična ...	9	135	14	56
negovalna ...	15	450	17	297
vojaška ...	90	1141	75	363
partizanska ...	256	783	317	417
veterinarska ...	73	70	113	40

V imenih ustanov, v katerih zdravijo živali, se res pogosteje pojavlja izraz bolnica, a ne brezizjemno, npr. ime Veterinarska bolnišnica Toplica. V preteklosti se je tudi v imenu ustanov, v katerih zdravijo ljudi, pojavljal izraz bolnica, npr. Bolnica dr. Petra Držaja (danes Bolnišnica dr. Petra Držaja). Uveljavljenosti izraza torej ne moremo presojati glede na rabo v imenih ustanov, saj se imena lahko v času spreminjajo.

Poglejmo še nekaj drugih virov:

V uradnem Registru enot nepremične kulturne dediščine je res kot enota vpisana Partizanska bolnišnica Franja, navedeni pa sta tudi še dve drugi imeni, in sicer SVPB Franja in Bolnica Franja. Raba izraza bolnica je v imenu za označevanje partizanske bolnišnice povsem ustrezna, saj je bila v času delovanja bolnišnica poznana predvsem kot bolnica Franja. Ker smo bolnišnici (kot spomeniku) status lastnega imena pripisali kasneje, danes zanjo soobstaja več imen.
Na spletni strani Mestnega muzeja Idrija se v imenu za bolnišnico pojavlja izraz bolnica, sicer pa uporabljajo izraz bolnišnica:

Partizanska bolnica Franja je enkraten spomenik človečnosti, tovarištva in solidarnosti iz druge svetovne vojne. Kot ilegalna bolnišnica je v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem delovala med decembrom 1943 in majem 1945. Večino časa jo je vodila zdravnica Franja Bojc Bidovec, po kateri so bolnišnico poimenovali že med vojno. (Mestni muzej Idrija)

Terminološki slovarji: Upoštevajoč Slovenski medicinski slovar in Veterinarski terminološki slovar, je v obeh strokah prednosten izraz bolnišnica, saj je v obeh slovarjih med izrazoma vzpostavljeno neenakovredno razmerje. Upoštevati je treba, da je ena od značilnosti terminov tudi enopomenskost (en izraz ima le en pomen), izraz bolnica pa enopomenskosti v zapisu ne omogoča. Z obrazilom -ica namreč (poleg poimenovanj za kraj, prostor) tvorimo tudi poimenovanja za osebe ženskega spola, v našem primeru bolnica v pomenu ‘bolna ženska’. V Slovenskem medicinskem slovarju izraz bolnica nadomešča izraz bolnišnica, kar je v slovarju prikazano s puščico v geslu bolnica. Prav tako je v Veterinarskem terminološkem slovarju ob izrazu bolnica navedena sopomenka bolnišnica. To pa glede na zasnovo slovarja pomeni, da je izraz bolnišnica nadrejen, saj:

Pri podrejenih, to je manj pravilnih, redkeje uporabljanih, zastarelih ali žargonskih izrazih so razlage nadomeščene z izrazom, ki je pravilnejši ali se pogosteje uporablja in mora biti uvrščen v slovarju kot iztočnica. S tem je nakazana normativnost slovarja. (Veterinarski terminološki slovar, 2013: 12)

Na nevtralnost izraza bolnišnica posredno kaže tudi raba vrstnih pridevnikov, ki ju izpeljemo iz bolnica in bolnišnica: bolnični in bolnišnični. Pridevnik bolnišnični je v rabi precej bolj ustaljen kot pridevnik bolnični (tudi na spletni strani Veterinarske fakultete pišejo o bolnišnični negi).

Manca Černivec (november 2024)