»Čas rani vse cele«?

Moderator

Vprašanje:

Ali vam je pri pregovoru na Franu ponagajal tiskarski škrat?
Čas rani vse cele.

Odgovor:

Pri osnovni obliki iztočnice Čas rani vse cele v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP) ne gre za napako, temveč za v sodobni rabi ustaljeno obliko antipregovora, ki je pomensko (tudi v slovarju) povezan s pregovorom Čas celi vse rane.

Antipregovori po razlagi v Sprotnem slovarju slovenskega jezika predstavljajo "paremiološki žanr, ki nastane s šaljivim, igrivim, parodičnim preoblikovanjem pregovora". Antipregovor Čas rani vse cele po slovarju SPP "izraža šaljiv komentar na prepričanje, da čas ublaži negativno izkušnjo". V slovarju je navedena še varianta tega antipregovora Čas rani cele, ki deluje po enakem principu, vendar z izpustom za učinek zgradbe antipregovora nebistvene sestavine vse. Antipregovor je ponazorjen s slovarskim zgledom, v katerem nastopa v paru z izhodiščnim pregovorom:

Včeraj sem se poškodoval zaradi enega nespretnega giba. Danes je že bolje. Sklep: Čas rani cele, a tudi celi rane.

Čeprav v rabi ves čas nastajajo antipregovori, večina izmed njih predstavlja le priložnostne besedne igre in parodije, ki ne postanejo ustaljeni antipregovori. V SPP vključujemo samo ustaljene antipregovore in njihove variante, njihovo rabo pa preverjamo z gradivom iz jezikovnih korpusov in drugih (npr. anketnih) virov.

Antipregovori nastajajo z različnimi načrtnimi posegi v zgradbo izhodiščnih pregovorov. Te prenovitve so v odnosu do izhodiščnega pregovora igrive, humorne ali celo absurdne. Zelo pogosto je na primer dodajanje dopolnitve k celotnemu izhodiščnemu izrazu (npr. Beseda ni konj, konj pa je beseda in (17) Vse ima svoj konec, samo klobasa ima dva) ali pa zamenjava ene (npr. Kdor ne dela, naj vsaj je in Delo krepa človeka) ali več besednih sestavin z novimi (npr. Kdor drugemu jamo koplje, je grobar in Rana ura, slovenskih fantov grob).

Antipregovor Čas rani vse cele po načinu nastanka sodi v redek podtip zgradbe z zamenjavo sestavin. Sestavini celi in rane sta zamenjani s sestavinama rani in cele, pri čemer vsaka izmed novih sestavin spada v besedno družino druge izmed zamenjanih sestavin. Glagol izhodiščnega pregovora je zamenjan z glagolom iz besedne družine izhodiščnega samostalnika, samostalnik pa s samostalnikom iz besedne družine glagola. S tem je v sporočilu tega antipregovora (poleg osnovne, žanrske parodičnosti) dosežena protipomenskost v razmerju do izhodiščnega izraza: namesto blažitve negativne izkušnje je izpostavljena neizbežnost negativnih izkušenj. Protipomenskost te dvojice izrazov je, kakor dokazuje zgoraj navedeni slovarski zgled, drugačna od protipomenskosti, kakršno poznamo pri izrazih Obleka naredi človeka in Obleka ne naredi človeka, saj se njuni sporočili ne izključujeta.

Matej Meterc (november 2024)