Sklanjanje zemljepisnega lastnega imena v zvezi »dolina Vrat(a)«

[Moderator]

Vprašanje:

Pozdravljeni,
zanima me, ali je DOLINA VRATA pravilno sklanjana v zapisu: Nad zatrepom doline Vrat kraljuje mogočna Severna triglavska stena.
Ali bi moralo biti: Nad zatrepom doline Vrata kraljuje ...
Hvala za odgovor.

Odgovor:

Obe možnosti sta ustrezni:

Nad zatrepom doline Vrat kraljuje mogočna Triglavska severna stena.
Nad zatrepom doline Vrata kraljuje mogočna Triglavska severna stena.

Raba rodilnika Vrat pa je v zvezi dolina Vrat res nekoliko nenavadna.

Prilastek, ki izraža pomen ‘z imenom’

Besedna zveza dolina + Vrata je sestavljena iz občnoimenskega jedra dolina (poimenovanje za zemljepisno danost) in lastnoimenskega samostalniškega prilastka Vrata.

Lastnoimenski samostalniški prilastek izraža pomen ‘z imenom’: dolina Vrata = dolina z imenom Vrata (tako še reka Sava = reka z imenom Sava, planina Zajamniki = planina z imenom Zajamniki, mesto Ljubljana = mesto z imenom Ljubljana, grad Tivoli = grad z imenom Tivoli, otok Brač = otok z imenom Brač).

Navedene zveze so glede na slovnične lastnosti jedra in prilastka dveh tipov

1. prilastek se po spolu in številu ujema z jedrom (reka Sava, otok Brač, grad Tivoli);
2. prilastek se po spolu in številu ne ujema z jedrom (dolina Vrata, planina Zajamniki, mesto Ljubljana).

Slovničnega vedenja prilastka v zvezah s poimenovanjem za zemljepisno danost v jedru ni mogoče določiti, saj se v nekaterih primerih prilastek sklanja, v drugih pa ne, kar je zapisano tudi v pravilih Slovenskega pravopisa 2001, in sicer v členu 861.

Slovnično vedenje prilastka je sicer mogoče deloma predvideti. Prilastek se, ko se po spolu in številu:

1. ujema z jedrom, pogosteje sklanja (reka Sava, rod. reke Save);
2. ne ujema z jedrom, pogosteje ne sklanja in je ne glede na sklon jedra v imenovalniku (planina Zajamniki, rod. planine Zajamniki).

Vendar je to le predvidevanje, ki pa se lahko v nekaterih primerih izkaže za neustrezno, saj se prilastek lahko sklanja, četudi se po spolu in številu ne ujema z jedrom besedne zveze, ali se ne sklanja, četudi se po spolu in številu ujema z jedrom besedne zveze.

Prilastek se po spolu in številu ne ujema z jedrnim poimenovanjem zemljepisne danosti

V besedilih lahko v tej skupini najdemo uresničitve s prilastkom, ki se sklanja, in prilastkom, ki se ne sklanja. Ob primeru zveze mesto Ljubljana (jedro mesto je srednjega spola v ednini, prilastek Ljubljana pa samostalnik ženskega spola v ednini) vidimo, da se v rabi (zgledi so iz korpusa Gigafida) prilastek:

1. sklanja

• V današnjem glavnem mestu Ljubljani je poleg Ivana Hribarja, ki je obnavljal mesto po velikem potresu leta 1895, velik pečat pustil Plečnikov učenec dr. Marjan Tepina.

2. ne sklanja

• Maks Fabiani (1865–1962) je eden najpomembnejših slovenskih arhitektov, ki je pustil velik arhitekturni pečat mestu Ljubljana po potresu leta 1895.

Prilastek se po spolu in številu ujema z jedrnim poimenovanjem zemljepisne danosti

Tudi ob ujemanju prilastka po spolu in številu z jedrnim poimenovanjem zemljepisne danosti se lahko v rabi uresničujeta obe možnosti, saj se prilastek

1. sklanja

• Beli in črni kamen še danes pridobivajo v škripskih kamnolomih na otoku Braču.

2. ne sklanja

• Rodil se je v mestu Sumartin na otoku Brač, živel pa je v Splitu.

V nekaterih primerih pa se kljub prilastku, ki se ujema z jedrnim poimenovanjem zemljepisne danosti, v rabi uresničuje le možnost, ko se prilastek ne sklanja:

• V gradu Tivoli bodo osebne razstave nagrajencev minulega grafičnega bienala.
• V osrčju ljubljanskega parka pod gradom Tivoli sta priredila predstavo na prostem.

Dolina Vrata in dolina Vrat

Zveza dolina Vrata se v jedru in prilastku ne ujema, zato lahko pričakujemo, da se prilastek ne sklanja, kar potrjuje tudi raba. Če v korpusu Gigafida iščemo zvezo z jedrom v mestniku, prilastkom v imenovalniku in s predlogom v ("v dolini Vrata"), dobimo 42 zadetkov. Če pa iščemo zvezo zvezo z jedrom in prilastkom v mestniku ter s predlogom v ("v dolini Vratih"), zadetkov ni.

S pregledom rabe pa lahko ugotovimo tudi, da prihaja pri zvezi dolina + Vrata do nepričakovane anomalije. Lastnoimenski prilastek Vrata se namreč pogosto pojavlja v rodilniku (dolina Vrat). Iskanje zveze v dolini Vrat v korpusu Gigafida vrne 85 zadetkov.

Rodilniškega prilastka v tej zvezi ni mogoče utemeljiti, saj lastno ime v rodilniškem prilastku ne izraža pomena ‘z imenom’, lahko pa izraža pomen ‘se imenuje po’, npr. Osnovna šola Ivana Cankarja (šola, ki se imenuje po Ivanu Cankarju). Z jedrnim samostalnikom dolina se v besedni zvezi velikokrat pojavlja v prilastku v rodilniku lastno ime reke (npr. dolina Save, dolina Soče, dolina Kokre). V rabi se je oblika dolina Vrat verjetno pojavila prav zaradi te navidezne podobnosti, čeprav zveza dolina Soče pomensko ni vzporedna z zvezo dolina Vrat, četudi je v obeh primerih prilastek v rodilniku.

Zvezo dolina Save lahko razvežemo z dolina, po kateri teče Sava, pred ime reke pa lahko dodamo še samostalnik, ki poimenuje zemljepisno danost, in sicer reka (dolina reke Save = dolina, po kateri teče reka z imenom Sava), zveza dolina Vrat pa pomeni dolino z imenom Vrata, kar kaže na razliko med zvezama dolina Vrat in dolina (reke) Save.

Dolina Vrat ni osamljen primer, saj se enako vedejo tudi nekatera druga imena v zvezi s samostalnikom dolina, npr. dolina Zadnjice (ob dolina Zadnjica), dolina Trente (ob dolina Trenta), dolina Krme (ob dolina Krma), dolina Tamarja (ob dolina Tamar). Ne moremo pa tega posplošiti na celotno skupino, saj se npr. zveza dolina Kota ni uveljavila, razširjena je samo zveza dolina Kot.

Podobno nepričakovano prilastkovno rabo lastnega imena v rodilniku lahko zasledimo še ob nekaterih drugih poimenovanjih zemljepisnih danosti, npr. ozvezdje, pogorje, greben, gorovje.

• Venera je vidna v drugi polovici meseca zvečer, ko zaide nekaj pred deveto. Takrat sije v ozvezdju Ovna. (prilastek v rodilniku)
• Odkril je, da je tretja najsvetlejša zvezda v ozvezdju Oven dvojna zvezda. (prilastek v imenovalniku)

---

• Podljubelj je vas pod grebenom Košute. (prilastek v rodilniku)
• Narečne posebnosti preobrazijo tudi poimenovanje gorskega grebena Košuta v Kašuta in Vitranc v Bitranc. (prilastek v imenovalniku)

---

• Celotna cesta z oznako 40 je dolga kar 5.200 kilometrov in poteka vzporedno z gorovjem Andov. (prilastek v rodilniku)
• 16. oktobra 1972 se je urugvajsko vojaško letalo zaletelo v enega od vrhov v gorovju Andi. (prilastek v imenovalniku)

---

• Gora sicer leži v osrednjem gorovju Himalaje, vendar vsa na tibetanskem ozemlju, ki je po drugi svetovni vojni postalo kitajsko. (prilastek v rodilniku)
• Najvišja točka sveta je vrh Mount Everesta. To je ogromna gora v gorovju Himalaja v srednji Aziji. (prilastek v imenovalniku)

---

Obe zvezi (dolina Vrat in dolina Vrata) sta torej ustrezni, in čeprav je raba imena v rodilniku nenavadna, te oblike ne moremo označiti za napako. Pojavlja se tudi v slovarju Slovenskega pravopisa 2001 pri iztočnici Peričnik, pri kateri je za identifikacijo uporabljena prav zveza dolina Vrat.

SP 2001
Períčnik -a m, zem. i. (ȋ) |slap v dolini Vrat|

Manca Černivec (december 2024)