×

Tuji jeziki na radiu




  • Vprašanje:

    Vesela bi bila vašega odgovora na dve vprašanji. Ali se na radijskih postajah smejo vrteti tujejezični (hrvaški) »jingli« oz. nekakšne najave pred samimi pesmimi? Primer: Ja sam Jasmin Stavros i vi slušate moj najnoviji hit.

    Drugo vprašanje prav tako zadeva radijski eter. Do katere meje so odgovori npr. hrvaškega sogovornika, ki se trudi govoriti slovensko, a njegova slovenščina ni popolna, brezhibna, tekoča še sprejemljivi oz. se »upoštevajo« v smislu, da prevod ni potreben?


    Odgovor:

    Rabo slovenskega in tujih jezikov v medijih ureja Zakon o medijih. V 5. členu določa, da mora izdjatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, programske vsebine razširjati v slovenskem jeziku ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino. Zakon določa tudi nekatere izjeme, kot so raba tujega jezika v izobraževalne namene; namenjanje programskih vsebin bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem madžarske oziroma italijanske narodne skupnosti ali govorcem drugih jezikovnih skupin; neizogibne časovne, tehnične ali druge nepričakovane ovire pri neposrednem obveščanju javnosti.

    Tudi oglasi se obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če izjemo dovoljuje zakon. Ohlapno branje zakonskih določb tako npr. omogoča tujejezične korporativne slogane v sicer slovenskih oglasih (npr. Wir leben Autos, Just do it ipd.). Najave pesmi, v katerih pevci promovirajo sebe in nemalokrat tudi radijski program, sodijo med samopromocijske oglase. V skladu z zakonom bi tudi ti morali biti v slovenskem jeziku (ali pa bi jih moral spremljati slovenski prevod).

    Manj enoznačen je odgovor na vaše drugo vprašanje, saj zakonodaja ureja le vprašanje, kateri, ne pa tudi kakšen jezik naj se uporablja v slovenskih medijih. Izjema je v tem smislu javni radijski in televizijski servis, ki mu Zakon o Radioteleviziji Slovenija nalaga skrb za jezikovno kulturo, notranji pravni akti pa tudi rabo knjižnega oziroma splošnopogovornega slovenskega jezika. Kljub temu se tudi novinarji javnega servisa gotovo kdaj znajdejo pred dilemo, ali sogovornik slovenščino govori dovolj dobro, da bo pogovor tekoč in razumljiv, ali pa ne in bi ga bilo torej bolje opraviti v tujem jeziku ter ga prevesti. Presoja, kdaj to naredijo, pa je v rokah medijskih govorcev, urednikov in drugih odločevalcev ter je povezana tudi z uredniško politiko medija, njegovo naravnanostjo in s ciljnim občinstvom.

    Pripomba uredništva:

    Za tovrstna vprašanja je sicer pristojna Služba za jezik pri Ministrstvu za kulturo RS.

    Tina Lengar Verovnik (oktober 2014)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.