S kom se pogovarja predsednica: s »premierom« ali »premierjem«?

[Moderator]

Vprašanje:

Spoštovani,
zanima me, kako ustrezno zapišemo tujko premier v orodniku? Je ustreznejši zapis s premierjem ali s premierom? Obe varianti se namreč približno enako pogosto pojavljata v medijskih vsebinah.
In če sta morda oba zapisa enako ustrezna, zakaj so potemtakem pravilni zapisi le npr. s šoferjem ali s frizerjem (in ne s šoferom ali s frizerom)?

Odgovor:

Besede premier, šofer in frizer so si v zapisu res podobne (vse se končajo s pisnim končajem -⟨er⟩), a je med njimi razlika v izgovoru, ki vpliva na sklanjanje. Prevzeta poimenovanja so lahko pisno podomačena in zapisana v skladu z izgovorom v slovenščini (npr. šofer, frizer) ali pa pisno nepodomačena in zapisana kot v jeziku, iz katerega je beseda prevzeta (npr. premier). Pri sklanjanju sledimo zakonitostim slovenskega knjižnega jezika, kar pomeni, da prevzeta poimenovanja sklanjamo enako kot domače besede, pri čemer se ravnamo po izgovoru. To pomeni, da oblikoslovno vedenje določa izgovor besede, natančneje zadnji glas osnove. V nekaterih redkih skupinah pisno nepodomačenih poimenovanj zapis ne sledi izgovoru in tako ne odraža uresničitev v govoru, kar pa še ne pomeni, da so te oblike nepravilne.

O sklanjanju besede premier

Beseda premier, ki jo izgovorimo [premjé] spada med pisno nepodomačena poimenovanja, ki smo jih prevzeli iz francoščine. V skupino prevzetih poimenovanj na končni nemi soglasnik r (zapisani r, ki ga ne izgovorimo) in govorjeni samoglasnik e (premier [premjé]) spadajo še npr. poimenovanja sommelier [someljé], financier [finansjé], conférencier [konferansjé].

Pravopisna pravila

V pravopisnih pravilih Slovenskega pravopisa je sklanjanje besede premier posredno obravnavano v členu 960, v katerem je obravnavana tvorba pridevnikov iz imen na nemi soglasnik, ki pri sklanjanju podaljšujejo osnovo z j:

Pridevniki iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik (in od rodilnika naprej z osnovo na govorjeni j), imajo v pisavi svojilno obrazilo -ev ali -ov, govorno pa le -ev: Manet – Manetev/Manetov [mané manêjeu̯], Dumas – Dumasev/Dumasov [dimá dimájeu̯], Andrew – Andrewev/Andrewov [éndru éndrujev-]; premier – premierev/premierov [premjé premjêjev-].

Pravilo za tvorbo pridevnikov prenesemo tudi na sklanjanje, orodniška oblika ima tako v zapisu lahko končnico -om ali -em (s premierom/premierem), v govoru pa le -em [s‿premjêjem], saj pri sklanjanju v govoru osnovo podaljšajumo z j: premier [premjé], rod. premiera [premjêja].

Pravopisni slovar

Slovar Slovenskega pravopisa 2001 večinoma sledi zapisanemu pravilu, občnim poimenovanjem v rodilniku v zapisu dodajamo končnico -a, v orodniku pa -em ali -om, v govoru pa ob tem daljšamo osnovo z j. Pri vseh pisno nepodomačenih poimenovanjih slovar usmerja k pisno podomačenim (financier glej finansje) ali drugim poimenovanjem (sommelier > vinski svetovalec, točaj).

conférencier -a [konferansjé -êja] m s -em/-om [em] člov. (ẹ̑ ȇ); gl. konferansje
financier -a [finansjé -êja] m s -em/-om [em] člov. (ẹ̑ ȇ); gl. finansje
métier -a [metjé -êja] m z -em/-om [em] pojm. (ẹ̑ ȇ); gl. metje
sommelier -a [someljé -êja] m s -em/-om [em] člov. (ẹ̑ ȇ) vinski svetovalec, točaj

Enako sklanjamo tudi lastna imena:

Chénier -a [šenjé -êja] m s -em/-om [em] oseb. i. (ẹ̑ ȇ) |francoski pesnik|
Gautier -a [gotjé -êja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ẹ̑ ȇ) |francoski književnik|
Le Corbusier ~ -a [lə korbizjé -êja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ẹ̑ ȇ) |francoski arhitekt|
Montpellier -a [monpeljé -êja] m z -em/-om [em] zem. i. (ẹ̑ ȇ) |francosko mesto|: v ~u

Pri samostalniku premier pa je slovarska rešitev Slovenskega pravopisa 2001 drugačna, saj je pri tej besedi prišlo tudi do branja po črki oz. izgovora končnega izvorno nemega r [premjêr]. Ob izgovoru končnega r je podaljševanje osnove z j pričakovano. Pravopisni slovar za obe izgovorni možnosti [premjé] in [premjêr] v zapisu predvideva podaljšavo z j, ki je uresničena tudi v zapisu, čeprav bi po zgledu drugih istovrstnih prevzetih poimenovanj in imen ob izgovoru [premjé] pričakovali zapis brez podaljšave:

premier -ja [premjêr in premjé -êja] m s -em člov. (ȇ; ẹ̑ ȇ) ministrski predsednik, predsednik vlade

Zapis brez podaljšave je ne glede na izgovor predviden v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, čeprav bi za izgovor [premjêr] pričakovali podaljšavo:

premier -a [premjé -êja tudi premjêr] m (ẹ̑ ȇ; ȇ)

Rešitve v jezikovnih priročnikih niso usklajene. Usklajeni nista niti rešitvi v pravopisnih pravilih in pravopisnem slovarju Slovenskega pravopisa 2001. Upoštevajoč rešitve v jezikovnih priročnikih knjižnega jezika, je besedo premier v orodniku mogoče napisati na več načinov, nobenega od zapisov ne moremo označiti za napako:

• premier [premjé], or. s premierom/premierjem [s‿premjêjem]
• premier [premjé], or. s premierem/premierjem [s‿premjêjem]
• premier [premjêr], or. s premierjem [s‿premjêrjem]

Ob tem še opozorilo, da je za knjižni jezik manj priporočljivo branje po črki [premjêr], ustrezna pa je tudi pisno podomačena beseda, pri kateri osnovo daljšamo v zapisu in govoru: premje [premjé], rod. premjeja [premjêja], or. s premjejem [s‿premjêjem].

Raba

V rabi se pojavljata predvsem premierjem in premierom, oblika premierem pa je zelo redka. Stanje v različnih korpusih se, upoštevajoč samo število pojavitev posamezne oblike, razlikuje. V korpusu Gigafida 2.0 (vsebuje besedila, ki so nastala med letoma 1990 in 2018, sestavljajo ga pretežno publicistična besedila) in v korpusu metaFida 1.0 (v katerem so zbrani različni korpusi, med njimi tudi Gigafida 2.0, korpusi akademskih besedil, korpus besedil s slovenske Wikipedije, korpus starejših besedil idr.) prevladuje oblika premierom. V korpusu Trendi (sestavljajo ga novice z različnih medijskih spletnih strani, zajeta so besedila od januarja 2019 do konca februarja 2023) in v korpusu siParl 4.0 (parlamentarne razprave od leta 1990 do 2022) pa prevladuje oblika premierjem. V preglednici je prikazano število pojavitev v posameznem korpusu.

	Gigafida 2.0	metaFida 1.0	Trendi	siParl 4.0
premierjem	3.863	5.232	12.416	138
premierom	6.434	8.111	591	45
premierem	11	20	1	0

Če pa upoštevamo tudi časovni vidik, vidimo, da je bila oblika premierom prisotna predvsem v starejših besedilih, danes pa prevladuje oblika premierjem. Na grafu je prikazano pojavljanje oblik premierom in premirjem v korpusu Gigafida 2.0. Do leta 2007 se je pojavljala večinoma le oblika premierom, potem pa se je vse bolj uveljavljala oblika premierjem, ki je v sodobnih besedilih bolj razširjena, zato tudi nevtralnejša.

O sklanjanju besed šofer in frizer

Pri besedah šofer in frizer končni r izgovarjamo. Večzložnim samostalnikom s pisnim končajem -⟨er⟩ pri sklanjanju osnovo navadno podaljšujemo z j, kar je v Slovenskem pravopisu prikazano v členu 781. Med posebnostmi so besede, pri katerih je pred končnim r neobstojni samoglasnik oz. polglasnik. Zaradi neobstojnega polglasnika tem besedam pri sklanjanju krajšamo osnovo:

• veter [vétǝr], rod. vetra [vétra];
• november [novêmbər], rod. novembra [novêmbra];
• Jupiter [júpitər], rod. Jupitra [júpitra];
• Silvester [silvéstər], rod. Silvestra [silvéstra].

Besede, kot so šofer, frizer, nimajo polglasnika, zato jim pri sklanjanju osnovo podaljšujemo z j:

• šofer [šofêr], rod. šoferja [šofêrja];
• frizer [frizêr], rod. frizerja [frizêrja].

Tako še:

• Gašper [gášper], rod. Gašperja [gášperja];
• Lucifer [lúcifer], rod. Luciferja [lúciferja].

Manca Černivec (januar 2025)

---

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}