O glasovni podobi besed »beznica« in »anahronizem«

Moderator

Vprašanje:

Pozdravljeni,
zanima me, zakaj je prišlo do bezníce, ne pa bêznice/béznice. Ali ne bi bil naglas bolj smiseln na e-ju kot pri gréznici?
Zanima me še, zakaj smo kljub kroniki prevzeli anahronizem. Tudi anakronizem je lepo izgovorljiva beseda.

Odgovor:

Tvorjenke se po naglasu ravnajo po naglasu besed, iz katerih so tvorjene (t. i. besedotvorni predhodniki). Tako so nam v slovenščini domača naglasna mesta pri tvorjenkah, kot so npr. glavíca, nožíca, ročíca, tvorjenih iz besed, ki lahko imajo (tudi) mešani naglasni tip, npr. glavó, na nogàh, z rokámi. Tovrstno naglaševanje je sicer v današnjem času lahko občuteno kot starinsko ali ohranjeno le v nekaterih zvezah (denimo frazem Zadeti žebljíco na glavíco), a se v jeziku še vedno pojavlja in ga vsaj deloma prepoznamo. Po drugi strani tvorjenke iz besed z nepremičnim naglasom na osnovi ohranjajo naglas na osnovi in bomo v jeziku zaman iskali primere, kot so npr. **hišíca, **mizíca ali **njivíca, saj tudi pri njihovih besedotvornih predhodnikih ne zaznamo naglaševanja tipa **hišó, **pod mizámi, **na njivàh. V primerih, ki jih navajate, gre za tvorjenki iz besed različnih naglasnih tipov:

Beseda bezníca je tvorjena iz brêzno oziroma njene narečne variante bêzno – široki /ê/ v predzadnjem zlogu te besede nam sporoča, da je bila zgodovinsko naglašena na zadnjem zlogu, torej *b(r)eznò (< b(r)ez + dnò).
Po drugi strani je beseda gréznica tvorjena iz glagola grézniti (1. os. ed. gréznem), ki ima v slovenščini nepremično naglasno mesto na osnovi.

Oba naglasa, torej bezníca in gréznica, sta tako razvojno pričakovana. Ob tem pa velja poudariti, da lahko z razumevanjem zgodovinskega razvoja razumemo, zakaj je stanje v jeziku takšno, kot je, mnogo težje pa napovedujemo, kakšno bo. Ker se jezik v času spreminja, je tako mogoče, da se bo določen naglasni tip umaknil v prid drugega ali pa da se bo razvil povsem nov naglasni tip.

Vzrok za razliko v izgovoru in zapisu besed kronika in anahronizem je prevzem iz različnih jezikov. Glas [k] v prvi besedi kaže na to, da je prevzeta iz latinske oblike cronica, glas [h] v drugi besedi pa, da je prevzeta iz stare grščine. Do spremembe h > k je namreč prišlo že v latinščini po predhodnem prevzemu iz stare grščine.

Janoš Ježovnik (februar 2025)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta »Delimo (si) slovarje: Fran in Franček«, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}