SSKJ2: »m/Martinova gos« in »s/Silvestrov večer«

[Moderator]

Vprašanje:

Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.

In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.

Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.


Odgovor:

Verjetno so kolegi, ki so se ukvarjali s prenovo SSKJ, spremembo martinova gos --> Martinova gos in martinova gos uravnali po aktualnih kodifikacijskih načelih in se odločili za dvojnično normo ter malo začetnico, saj slednji daje prednost tudi aktualni pravopis. Sami to odločitev že pojasnjujete. Opozorim naj le, da je v primerih, ko pravopis dovoljuje dvojnico zaradi dvojne narave izraza (ta je lahko enkrat svojilni, drugič vrstni pridevnik) verjetno najbolje spoštovati piščevo odločitev, ki je torej lahko zapis z malo ali z veliko začetnico. Iskanje pomenske motivacije je sicer zelo zanimivo, a je kot merilo pri tovrstnih pridevnikih dvoživkah nezanesljivo, saj si govorci mnogokrat predstavljamo (v odvisnosti od sobesedila) drugačno pomensko ozadje.

Za zanimivost naj omenim, da pomenska motivacija morda izhaja tudi iz legende, ki jo lahko preberete v stari izdaji Slovenskega gospodarja:

Sv. Martina imajo v obče za zavetnika drobnine in kuretine, zlasti gosi, katere so ga izdale, ko ga je ljudstvo hotelo zaradi njega lepih dejanj in svojstev izvoliti za škofa. Sv. Martin se je branil vzprejeti to dostojanstvo in se je skril k ljudem v hlev med – gosi. Ko so ga iskali, so ga ovadile ljudem s svojim ščebetanjem in gaganjem. – Zaradi tega ni samo na Slovenskem, temveč tudi na Češkem, Poljskem in Pruskem navada, da na ta dan in v ta spomin koljejo gosi, to je »Martinove gosi«.

Z normativnega vidika je zveza svojilnega pridevnika in samostalnika v stalni besedni zvezi, ki označuje praznik ali poseben dan, identična, saj pravopis tovrstne zveze izenačuje, res pa je, da konkretno druga zveza ni slovarsko predstavljena. Svojilni pridevnik Silvestrov v zvezah s samostalniki večer, noč ne izraža ne le svojilnega pomena (večer Silvestrovega dne), temveč tudi vrstnega, kar upravičuje zapis silvestrov večer in pogosto tudi spremembo pridevnika v obliko, ki je prototipična za izražanje želenega (tj. vrstnega) pomena: silvestrski večer, silvestrska noč.

Nekaj drugega so prenosi iz pridevnika v samostalnik, kjer se odločamo za zapis z malo začetnico, če ti izražajo pomen 'praznik', npr. silvestrovo (tako še florjanovo, ivanovo 'kres', jožefovo, jurjevo, martinovo, rokovo, štefanovo, valentinovo).

Helena Dobrovoljc (december 2014)